Page 11 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Mediteranska Slovenija 11
pane ravnine, gricˇevja, hribovja (najvišje vzpetine segajo v Cˇ icˇariji
prek 1.000 m nad morjem), nizke kraške planote in podolja ter vale
in seveda morska kotanja Tržaškega zaliva. Cˇ lovek se je skozi dol-
ga zgodovinska obdobja prilagajal pokrajinskim danostim in obliko-
val znacˇilno kulturno pokrajino. Ta je v sredozemskem svetu med
najstarejšimi v Sloveniji. Zlasti velja omeniti kulturne terase v flišnih
gricˇevjih, suhozid in t. i. »delani kras« na zakraselem površju ter an-
tropogeno spreminjanje morske obale (Repolusk, 1998).
Fliš (eocenske starosti) je za vodo nepropustna, hitro razpadajocˇa
kamnina, ki tvori debelo preperelino. Sestavljata ga lapor in pešcˇe-
njak z vložki apnenca. Prepletanje posameznih plasti je lahko zelo
razlicˇno. Flišna obmocˇja obsegajo skoraj polovico vsega sredozem-
skega sveta (Repolusk, 1998). Med flišne obsredozemske pokrajine
spadajo gricˇevnata Goriška in Vipavska brda ter z recˇnimi nanosi za-
polnjena Vipavska dolina in njeno nadaljevanje Goriško polje, ki pa
so vsi izven obalno-kraške statisticˇne regije, zato jim v nadaljevanju
ne namenjamo vecˇje pozornosti. Za obravnavano obmocˇje relevan-
tne flišne pokrajine so tako gricˇevnata Koprska brda V Slovenski Istri
ter hribovje Brkini z dolino Reke in Vrhe. Znacˇilna je mocˇna razcˇle-
njenost površja s širokimi slemeni in z globokimi ter ponekod tudi
ozkimi dolinami s strmimi pobocˇji (Ogrin, 2013).
V istrskem delu so vodotoki Osapska reka, Rižana, Badaševica, Dr-
nica, Dragonja in drugi razrezali mehke flišne kamnine v hrbte, za
katere so znacˇilna položna temena in strma pobocˇja. Med hrbti se v
vecˇini nahajajo ozke in strme recˇne doline, ki se razširijo šele v spo-
dnjih akumulacijskih delih. Povirni predeli Dragonje, Rokave in pre-
garskih ponikalnic so najvišji flišni predeli na tem obmocˇju. Prevla-
dujejo grucˇaste vasi, ki se vecˇinoma nahajajo na pomolu (Krkavcˇe,
Koštabona, Glem, Labor, Truške, Padna), v sedlu (Babicˇi, Dvori) ali
na slemenu (Pomjan, Marezige). Ozke doline so v glavnem nepose-
ljene (Repolusk, 1998; las Istre, 2018).
V Slovenski Istri velja omeniti še akumulacijske ravnice, ki so de-
jansko najmanjša enota z najnižjimi nadmorskimi višinami ter naj-
bolj ravninskimi deli. K tej enoti se prištevajo tudi Secˇoveljske in
Strunjanske soline ter bonifiki v Kopru in pod Srminom. Najobse-
žnejše ravnice so ob izlivih vecˇjih rek, še posebej ob izlivu Dragonje.
Ob srednjih in zgornjih tokovih so precej ozke in tudi nekoliko višje.
Kot posebnost lahko omenimo t. i. vale (Movraška, Gracˇiška, Lukin-
ska in Socˇerska), ki so nastale na stiku med kraškim in flišnim delom.
pane ravnine, gricˇevja, hribovja (najvišje vzpetine segajo v Cˇ icˇariji
prek 1.000 m nad morjem), nizke kraške planote in podolja ter vale
in seveda morska kotanja Tržaškega zaliva. Cˇ lovek se je skozi dol-
ga zgodovinska obdobja prilagajal pokrajinskim danostim in obliko-
val znacˇilno kulturno pokrajino. Ta je v sredozemskem svetu med
najstarejšimi v Sloveniji. Zlasti velja omeniti kulturne terase v flišnih
gricˇevjih, suhozid in t. i. »delani kras« na zakraselem površju ter an-
tropogeno spreminjanje morske obale (Repolusk, 1998).
Fliš (eocenske starosti) je za vodo nepropustna, hitro razpadajocˇa
kamnina, ki tvori debelo preperelino. Sestavljata ga lapor in pešcˇe-
njak z vložki apnenca. Prepletanje posameznih plasti je lahko zelo
razlicˇno. Flišna obmocˇja obsegajo skoraj polovico vsega sredozem-
skega sveta (Repolusk, 1998). Med flišne obsredozemske pokrajine
spadajo gricˇevnata Goriška in Vipavska brda ter z recˇnimi nanosi za-
polnjena Vipavska dolina in njeno nadaljevanje Goriško polje, ki pa
so vsi izven obalno-kraške statisticˇne regije, zato jim v nadaljevanju
ne namenjamo vecˇje pozornosti. Za obravnavano obmocˇje relevan-
tne flišne pokrajine so tako gricˇevnata Koprska brda V Slovenski Istri
ter hribovje Brkini z dolino Reke in Vrhe. Znacˇilna je mocˇna razcˇle-
njenost površja s širokimi slemeni in z globokimi ter ponekod tudi
ozkimi dolinami s strmimi pobocˇji (Ogrin, 2013).
V istrskem delu so vodotoki Osapska reka, Rižana, Badaševica, Dr-
nica, Dragonja in drugi razrezali mehke flišne kamnine v hrbte, za
katere so znacˇilna položna temena in strma pobocˇja. Med hrbti se v
vecˇini nahajajo ozke in strme recˇne doline, ki se razširijo šele v spo-
dnjih akumulacijskih delih. Povirni predeli Dragonje, Rokave in pre-
garskih ponikalnic so najvišji flišni predeli na tem obmocˇju. Prevla-
dujejo grucˇaste vasi, ki se vecˇinoma nahajajo na pomolu (Krkavcˇe,
Koštabona, Glem, Labor, Truške, Padna), v sedlu (Babicˇi, Dvori) ali
na slemenu (Pomjan, Marezige). Ozke doline so v glavnem nepose-
ljene (Repolusk, 1998; las Istre, 2018).
V Slovenski Istri velja omeniti še akumulacijske ravnice, ki so de-
jansko najmanjša enota z najnižjimi nadmorskimi višinami ter naj-
bolj ravninskimi deli. K tej enoti se prištevajo tudi Secˇoveljske in
Strunjanske soline ter bonifiki v Kopru in pod Srminom. Najobse-
žnejše ravnice so ob izlivih vecˇjih rek, še posebej ob izlivu Dragonje.
Ob srednjih in zgornjih tokovih so precej ozke in tudi nekoliko višje.
Kot posebnost lahko omenimo t. i. vale (Movraška, Gracˇiška, Lukin-
ska in Socˇerska), ki so nastale na stiku med kraškim in flišnim delom.
