Page 10 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 10
Simon Kerma in Maja Trošt
skim sistemom, kar tudi omogocˇa preživetje v ekstremnih razmerah
(Ogrin, 2013).
Prehodni znacˇaj pokrajin z mešanjem submediteranskih in celin-
skih vplivov je mocˇno vplivala na biotsko pestrost flore in favne. Sa-
mo na obmocˇju Slovenske Istre so našteli kar 1.688 živalskih vrst,
med katerimi je 28 endemitskih vrst. Naravni gozd porašcˇa pred-
vsem vzhodna obmocˇja ter za kmetijstvo manj primerna osojna po-
bocˇja. Gozdovi v Slovenski Istri nimajo vecˇje ekonomske vloge in
gozdarstvo ter z njim povezane aktivnosti ne predstavljajo pomemb-
nejših gospodarskih dejavnosti, kar dodatno otežuje tudi majhnost
in razdrobljenost posesti. Gozdovi imajo predvsem izrazito ekološko
vlogo. Med ekološkimi funkcijami oz. storitvami je najizrazitejša va-
rovalna funkcija, ki se pojavlja na ekstremnejših delih gozdnih ra-
10 stišcˇ v celotnem obmocˇju Slovenske Istre. Varovalni funkciji po po-
membnosti sledijo biotopska, hidrološka in klimatska funkcija. Ve-
dno pomembnejša pa je socialna funkcija gozdov, ki jo lahko pove-
žemo tudi s turizmom (las Istre, 2018).
Na obmocˇju Krasa in Brkinov veliko težavo predstavljajo pretežno
visok delež mladih gozdov, pojavljanje številnih bolezni in gradaci-
ja žuželk ter velika požarna ogroženost. V povprecˇju se vsako leto
pojavi vsaj 50 gozdnih požarov. Pestrost gozdov je, kljub prisotno-
sti monokulture cˇrnega bora in drugih iglavcev, izredno velika, saj
je prisotna sukcesija. Tu najdemo 42 drevesnih vrst (združba hrasta
gradna in jesenske vilovine; cˇrni gaber, mali jesen, puhasti hrast, gra-
den, beli gaber . . .). Še veliko vecˇ pa je grmovnih (navadni ruj, brin,
leska, rešeljika, cˇrni trn, rumeni/rdecˇi dren, navadni šipek, mali je-
sen, brestovolistna robida . . .) in ostalih rastlinskih vrst. Na obmocˇju
Brkinov vecˇino gozdne vegetacije predstavljajo gozdovi bukve, raz-
licˇnih hrastov in kostanja. Na obmocˇju Slavnika in Cˇ icˇarije (nad 800
m nadmorske višine) prevladuje bukev, manj je jelke in smreke, v
nižjih legah (600 do 800 m nadmorske višine) poleg bukve najdemo
še cˇrni in beli gaber, še nižje pa prevladujejo degradirana grmišcˇa
hrasta – kraška gmajna (las Krasa in Brkinov, 2016).
Elementi flišnih in kraških mediteranskih pokrajin
Za mediteranski del Slovenije sta znacˇilna prepletanje oz. izmenicˇ-
no prehajanje flišnih in kraških pokrajin ter seveda morski akvatorij
– Tržaški zaliv. Kamninsko in reliefno je sredozemski svet raznolik
in precej razcˇlenjen. Med tipi površja so dokaj enakomerno zasto-
skim sistemom, kar tudi omogocˇa preživetje v ekstremnih razmerah
(Ogrin, 2013).
Prehodni znacˇaj pokrajin z mešanjem submediteranskih in celin-
skih vplivov je mocˇno vplivala na biotsko pestrost flore in favne. Sa-
mo na obmocˇju Slovenske Istre so našteli kar 1.688 živalskih vrst,
med katerimi je 28 endemitskih vrst. Naravni gozd porašcˇa pred-
vsem vzhodna obmocˇja ter za kmetijstvo manj primerna osojna po-
bocˇja. Gozdovi v Slovenski Istri nimajo vecˇje ekonomske vloge in
gozdarstvo ter z njim povezane aktivnosti ne predstavljajo pomemb-
nejših gospodarskih dejavnosti, kar dodatno otežuje tudi majhnost
in razdrobljenost posesti. Gozdovi imajo predvsem izrazito ekološko
vlogo. Med ekološkimi funkcijami oz. storitvami je najizrazitejša va-
rovalna funkcija, ki se pojavlja na ekstremnejših delih gozdnih ra-
10 stišcˇ v celotnem obmocˇju Slovenske Istre. Varovalni funkciji po po-
membnosti sledijo biotopska, hidrološka in klimatska funkcija. Ve-
dno pomembnejša pa je socialna funkcija gozdov, ki jo lahko pove-
žemo tudi s turizmom (las Istre, 2018).
Na obmocˇju Krasa in Brkinov veliko težavo predstavljajo pretežno
visok delež mladih gozdov, pojavljanje številnih bolezni in gradaci-
ja žuželk ter velika požarna ogroženost. V povprecˇju se vsako leto
pojavi vsaj 50 gozdnih požarov. Pestrost gozdov je, kljub prisotno-
sti monokulture cˇrnega bora in drugih iglavcev, izredno velika, saj
je prisotna sukcesija. Tu najdemo 42 drevesnih vrst (združba hrasta
gradna in jesenske vilovine; cˇrni gaber, mali jesen, puhasti hrast, gra-
den, beli gaber . . .). Še veliko vecˇ pa je grmovnih (navadni ruj, brin,
leska, rešeljika, cˇrni trn, rumeni/rdecˇi dren, navadni šipek, mali je-
sen, brestovolistna robida . . .) in ostalih rastlinskih vrst. Na obmocˇju
Brkinov vecˇino gozdne vegetacije predstavljajo gozdovi bukve, raz-
licˇnih hrastov in kostanja. Na obmocˇju Slavnika in Cˇ icˇarije (nad 800
m nadmorske višine) prevladuje bukev, manj je jelke in smreke, v
nižjih legah (600 do 800 m nadmorske višine) poleg bukve najdemo
še cˇrni in beli gaber, še nižje pa prevladujejo degradirana grmišcˇa
hrasta – kraška gmajna (las Krasa in Brkinov, 2016).
Elementi flišnih in kraških mediteranskih pokrajin
Za mediteranski del Slovenije sta znacˇilna prepletanje oz. izmenicˇ-
no prehajanje flišnih in kraških pokrajin ter seveda morski akvatorij
– Tržaški zaliv. Kamninsko in reliefno je sredozemski svet raznolik
in precej razcˇlenjen. Med tipi površja so dokaj enakomerno zasto-
