Page 12 - Kukanja, Marko (ur.). 2019. Trajnostno upravljanje s turistično destinacijo Mediteranska Slovenija. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Simon Kerma in Maja Trošt
12
Slika 1.1 Znacˇilna istrska pokrajina flišnega gricˇevja s slikovito vasico Padna
na pomolu (avtor Simon Kerma)
Gre za ravnice z obliko kraških depresij ali fluviokraških podolij, ki
ležijo tudi do 300 m visoko nad morjem (las Istre, 2018).
Brkini z dolino Reke so v celoti gledano precej velika flišna po-
krajina, vendar v obalno-kraško regijo spadajo zgolj zahodni del (v
obcˇinah Divacˇa in Hrpelje-Kozina). Gre za približno 30 km dolgo in
do 10 km široko razpotegnjeno hribovje, ki na vzhodu meji na do-
lino reke Pivke in Snežnik, na jugu na Cˇ icˇarijo, na severovzhodnem
robu pa je dolina, ki spremlja tok 55 km dolge ponikalnice Reke, ki
je ob prehodu s fliša na apnenec izdelala našo najvecˇjo slepo doli-
no in pred ponorom v Škocjanskih jamah še slikovito sotesko (Repo-
lusk, 1998). Brkini se delijo na tri dele: zahodne, osrednje in vzhodne.
Osrednji in zahodni Brkini so hriboviti (nad vasjo Artviže segajo prek
800 m nad morjem), vzhodni del pa zaradi manjših višinskih razlik
bolj spominja na gricˇevje. Sem spadajo še Ilirskobistriška kotlinica
in rodovitna Vremska dolina ter številne slepe doline na jugozahodu
hribovja ob stiku fliša s krasom. Naselja v Brkinih imajo znacˇilno sle-
mensko lego. Postavljena so tam, kjer je sleme bolj ozko in strmo, v
vzhodnih Brkinih pa predvsem na vrhu kopastih vzpetin. Prav tako
12
Slika 1.1 Znacˇilna istrska pokrajina flišnega gricˇevja s slikovito vasico Padna
na pomolu (avtor Simon Kerma)
Gre za ravnice z obliko kraških depresij ali fluviokraških podolij, ki
ležijo tudi do 300 m visoko nad morjem (las Istre, 2018).
Brkini z dolino Reke so v celoti gledano precej velika flišna po-
krajina, vendar v obalno-kraško regijo spadajo zgolj zahodni del (v
obcˇinah Divacˇa in Hrpelje-Kozina). Gre za približno 30 km dolgo in
do 10 km široko razpotegnjeno hribovje, ki na vzhodu meji na do-
lino reke Pivke in Snežnik, na jugu na Cˇ icˇarijo, na severovzhodnem
robu pa je dolina, ki spremlja tok 55 km dolge ponikalnice Reke, ki
je ob prehodu s fliša na apnenec izdelala našo najvecˇjo slepo doli-
no in pred ponorom v Škocjanskih jamah še slikovito sotesko (Repo-
lusk, 1998). Brkini se delijo na tri dele: zahodne, osrednje in vzhodne.
Osrednji in zahodni Brkini so hriboviti (nad vasjo Artviže segajo prek
800 m nad morjem), vzhodni del pa zaradi manjših višinskih razlik
bolj spominja na gricˇevje. Sem spadajo še Ilirskobistriška kotlinica
in rodovitna Vremska dolina ter številne slepe doline na jugozahodu
hribovja ob stiku fliša s krasom. Naselja v Brkinih imajo znacˇilno sle-
mensko lego. Postavljena so tam, kjer je sleme bolj ozko in strmo, v
vzhodnih Brkinih pa predvsem na vrhu kopastih vzpetin. Prav tako
