Page 15 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 15
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-50-4.13-15
Vloga nacionalnih opernih gledališč
v 20. in 21. stoletju
Jernej Weiss
University of Ljubljana / University of Maribor
V središču raziskovalnega zanimanja tretje monografske publikacije zbirke
Studia musicologica labacensia z naslovom Vloga nacionalnih opernih gle-
dališč v 20. in 21. stoletju je preučitev širših družbeno pogojenih institucio-
nalno-glasbenih okvirov delovanja nacionalnih opernih gledališč v omen
jenem obdobju, s posebnim ozirom na 100. obletnico ustanovitve oziroma
začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani.
Gledališko življenje na Slovenskem, ki je vse od ustanovitve Dramatič-
nega društva leta 1867 potekalo po dvonacionalni tirnici, je bilo sprva ena-
kopravno le na papirju. Slovenska vztrajnost in spremembe v vladni politiki
pa so postopoma začele kazati rezultate tudi v gledališkem življenju tedanje
Ljubljane. Namen Slovencev, ki ga je pravzaprav napovedala že otvoritvena
predstava slovenskega Deželnega gledališča septembra 1892, je bil popoln
prevzem kulturne institucije. Cilj je bil dosežen leta 1911, ko je nemško gle-
dališko društvo zgradilo novo, nemško gledališko hišo. Ljubljana je s tem
dobila dve, nacionalno in organizacijsko povsem ločeni gledališči, katerih
delovanje je ob neugodnih gmotnih razmerah in še bolj političnih intrigah
dokončno pretrgala prva velika svetovna morija.
Tako je takratni ljubljanski župan Ivan Tavčar 6. aprila 1918 v dnevni-
ku Slovenski narod pod bombastičnim naslovom »Slovenke in Slovenci!«
zapisal, da se je »ustanovil konsorcij z namenom, nanovo oživotvoriti slo-
vensko gledališče v Ljubljani ter mu ustvariti krepko gmotno podlago.«1 Iz-
1 Ivan Tavčar, »Slovenke in Slovenci!«, Slovenski narod 51 (1918), 78 (6. 4.): 1.
13
Vloga nacionalnih opernih gledališč
v 20. in 21. stoletju
Jernej Weiss
University of Ljubljana / University of Maribor
V središču raziskovalnega zanimanja tretje monografske publikacije zbirke
Studia musicologica labacensia z naslovom Vloga nacionalnih opernih gle-
dališč v 20. in 21. stoletju je preučitev širših družbeno pogojenih institucio-
nalno-glasbenih okvirov delovanja nacionalnih opernih gledališč v omen
jenem obdobju, s posebnim ozirom na 100. obletnico ustanovitve oziroma
začetka delovanja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani.
Gledališko življenje na Slovenskem, ki je vse od ustanovitve Dramatič-
nega društva leta 1867 potekalo po dvonacionalni tirnici, je bilo sprva ena-
kopravno le na papirju. Slovenska vztrajnost in spremembe v vladni politiki
pa so postopoma začele kazati rezultate tudi v gledališkem življenju tedanje
Ljubljane. Namen Slovencev, ki ga je pravzaprav napovedala že otvoritvena
predstava slovenskega Deželnega gledališča septembra 1892, je bil popoln
prevzem kulturne institucije. Cilj je bil dosežen leta 1911, ko je nemško gle-
dališko društvo zgradilo novo, nemško gledališko hišo. Ljubljana je s tem
dobila dve, nacionalno in organizacijsko povsem ločeni gledališči, katerih
delovanje je ob neugodnih gmotnih razmerah in še bolj političnih intrigah
dokončno pretrgala prva velika svetovna morija.
Tako je takratni ljubljanski župan Ivan Tavčar 6. aprila 1918 v dnevni-
ku Slovenski narod pod bombastičnim naslovom »Slovenke in Slovenci!«
zapisal, da se je »ustanovil konsorcij z namenom, nanovo oživotvoriti slo-
vensko gledališče v Ljubljani ter mu ustvariti krepko gmotno podlago.«1 Iz-
1 Ivan Tavčar, »Slovenke in Slovenci!«, Slovenski narod 51 (1918), 78 (6. 4.): 1.
13
