Page 17 - Weiss, Jernej, ur. 2019. Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju - The Role of National Opera Houses in the 20th and 21st Centuries. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 3
P. 17
predgovor
čine državnih kulturnih ustanov uresničiti prepotrebnih sprememb. Tudi
ponovno prisotne tendence po samoupravljanju niso nekaj, na čemer bi v
naprednejših kulturnih okoljih temeljilo vodenje osrednjih glasbenih usta-
nov, prav tako ne v marsičem zgrešena zaposlovalna politika, ki umetnike
z uravnilovko izenačuje z drugimi poklicnimi skupinami. Oboje teži k ne-
konkurenčnosti v primerljivem, kaj šele kulturno razvitejšem okolju.
Glasbeno dodobra osiromašena medijska krajina, ki jo je v nekaterih
osrednjih slovenskih medijih povsem nekritično nadomestilo poročanje o
popkulturi, postaja vsakodnevna realnost. Takšni instant kulturni politiki
vse bolj sledi tudi splošni okus občinstva, nanj pa niso imuni niti umetniški
koncepti posameznih kulturnih institucij. Tako na programskem področju
večine državnih glasbenih ustanov še vedno prevladuje zakoreninjenost v
logiki všečnega in še sprejemljivega železnega repertoarja. Najbrž ni treba
poudarjati, da je pri nas delujočim ustvarjalcem posledično vse teže prod-
reti z novimi deli. Hkrati pa nas z izjemo festivalskih dogodkov večinoma
napol prazne koncertne in operne dvorane pozivajo h korenitim spremem-
bam, predvsem pa k vzgoji občinstva, česar se že desetletja zavedajo naju-
spešnejše kulturne ustanove po Evropi.
Sicer pa nam tudi nadvse bogata operna zgodovina na Slovenskem jas-
no kaže, da smo z vizijo nekaterih pomembnih osebnosti na opernem po-
dročju, tudi v personalno in gmotno bistveno manj ugodnih okoliščinah
rekonstrukcije po prvi svetovni vojni (s slabšo infrastrukturo, ki je vse pre-
večkrat izgovor za odsotnost trajnejših konceptov), znali doseči marsikate-
ri zavidanja vreden umetniški presežek.
Tako se zdi izhodiščno vprašanje, kakšna je torej vloga nacionalnih
oziroma državnih opernih in drugih glasbenih ustanov, sploh v današnji
kulturno vse bolj apatični družbi, zagotovo na mestu. Vsekakor si želi raz-
prava preseči logiko zgolj vsakokratnega jubilejnega simpozijskega ukvar-
janja z opero na Slovenskem ter se s pomočjo prispevkov nekaterih vodil-
nih domačih in tujih (kot referenc sočasnega opernega dogajanja v tujini)
raziskovalcev z opernega področja seznaniti tako z razlogi za najaktualnej-
šo operno problematiko doma ter v tujini kot z miselnimi tokovi in orien-
tirji s področja opere v 20. in 21. stoletju na splošno.
15
čine državnih kulturnih ustanov uresničiti prepotrebnih sprememb. Tudi
ponovno prisotne tendence po samoupravljanju niso nekaj, na čemer bi v
naprednejših kulturnih okoljih temeljilo vodenje osrednjih glasbenih usta-
nov, prav tako ne v marsičem zgrešena zaposlovalna politika, ki umetnike
z uravnilovko izenačuje z drugimi poklicnimi skupinami. Oboje teži k ne-
konkurenčnosti v primerljivem, kaj šele kulturno razvitejšem okolju.
Glasbeno dodobra osiromašena medijska krajina, ki jo je v nekaterih
osrednjih slovenskih medijih povsem nekritično nadomestilo poročanje o
popkulturi, postaja vsakodnevna realnost. Takšni instant kulturni politiki
vse bolj sledi tudi splošni okus občinstva, nanj pa niso imuni niti umetniški
koncepti posameznih kulturnih institucij. Tako na programskem področju
večine državnih glasbenih ustanov še vedno prevladuje zakoreninjenost v
logiki všečnega in še sprejemljivega železnega repertoarja. Najbrž ni treba
poudarjati, da je pri nas delujočim ustvarjalcem posledično vse teže prod-
reti z novimi deli. Hkrati pa nas z izjemo festivalskih dogodkov večinoma
napol prazne koncertne in operne dvorane pozivajo h korenitim spremem-
bam, predvsem pa k vzgoji občinstva, česar se že desetletja zavedajo naju-
spešnejše kulturne ustanove po Evropi.
Sicer pa nam tudi nadvse bogata operna zgodovina na Slovenskem jas-
no kaže, da smo z vizijo nekaterih pomembnih osebnosti na opernem po-
dročju, tudi v personalno in gmotno bistveno manj ugodnih okoliščinah
rekonstrukcije po prvi svetovni vojni (s slabšo infrastrukturo, ki je vse pre-
večkrat izgovor za odsotnost trajnejših konceptov), znali doseči marsikate-
ri zavidanja vreden umetniški presežek.
Tako se zdi izhodiščno vprašanje, kakšna je torej vloga nacionalnih
oziroma državnih opernih in drugih glasbenih ustanov, sploh v današnji
kulturno vse bolj apatični družbi, zagotovo na mestu. Vsekakor si želi raz-
prava preseči logiko zgolj vsakokratnega jubilejnega simpozijskega ukvar-
janja z opero na Slovenskem ter se s pomočjo prispevkov nekaterih vodil-
nih domačih in tujih (kot referenc sočasnega opernega dogajanja v tujini)
raziskovalcev z opernega področja seznaniti tako z razlogi za najaktualnej-
šo operno problematiko doma ter v tujini kot z miselnimi tokovi in orien-
tirji s področja opere v 20. in 21. stoletju na splošno.
15
