Page 16 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Management temeljnih procesov
in Vom Brocke 2018). Od učinkovitosti poslovnih procesov so odvisni us-
pešnost podjetja ter njegova nadaljnja rast in obstoj (Indihar Štemberger
idr. 2018, 425; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67). V poslovnih pro-
cesih je vedno prostor za inovativnost, izboljšave, vključevanje sodelav-
cev, kupcev, dobaviteljev, skratka, udeležencev podjetja, saj le tako lahko
razvijemo novo vrednost in korist za naše kupce. Zato je v managemen-
tu podjetja potreben sistematičen in celovit pristop in to predvsem v ma-
nagementu tistih procesov, ki neposredno vplivajo na povečanje dodane
vrednosti za naše kupce. Te procese imenujemo temeljni procesi (Guha
in Kettinger 1993, 13; Uršič 2000, 65; Kovačič in Bosilj Vukšić 2005,
31; Strnadl 2006, 13; Harmon 2007, 86; 46–47; Jeston in Nelis 2014, 4;
Trkman idr. 2015, 125). Na podlagi tega opredeljujemo naše problemsko
področje, ki se osredotoča na to, kako okolje podjetja, ki vključuje kupce
16 in strategijo podjetja do kupcev, ter management temeljnih procesov, ki
zajema dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja, vpliva
na uspešnost podjetja. To v nadaljevanju predstavlja naš osrednji razisko-
valni problem. Zasnovali smo model povezav med izbranimi dejavniki,
razvili hipoteze in v empiričnem delu preverili njihovo veljavnost.
Opredelitev raziskovalnega problema
Reijers (2006, 389) ter Potočan in Nedelko (2015, 37) pravijo, da so da-
nes uspešne tiste organizacije, ki zmorejo dovolj hitro uvesti spremembe,
da bi lahko bile vodilne na trgu. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vu-
kšić (2012, 384) za uspešnost poslovanja izpostavljajo pomen doseganja
ciljev poslovanja, s poudarkom na vključevanju zaposlenih in zunanjih
udeležencev ter učinkovitosti procesov. Procesi, ki v podjetju ustvarjajo
nove izdelke in storitve ter prispevajo k zadovoljstvu odjemalcev in ne-
posredno vplivajo na povečanje dodane vrednosti, so ravno temeljni pro-
cesi (Harmon 2007, 86; Kovačič in Bosilj Vukšić 2005, 31; Uršič 2000,
65). Ti zahtevajo skrbno načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzira-
nje, kar z eno besedo imenujemo management (management temeljnih
procesov). S. Zelt, T. Schmiedel in Vom Brocke (2018, 67) ugotavljajo, da
je za uspešno poslovanje podjetij danes pogoj, da je v njih prisoten odli-
čen management temeljnih procesov. D. Thennakoon idr. (2018, 478; Es-
pino-Rodriguez in Rodriguez-Diaz 2014, 2) izpostavljajo pomen poveza-
nosti managementa temeljnih procesov s cilji podjetja in usmerjenosti v
korist za kupca ter druge udeležence in poudarjajo, da moramo imeti jas-
no postavljena merila za merjenje učinkov procesov na naše poslovanje
(Hudson, Smart in Bourne 2001; Ljungberg 2002; Harmon 2003; Smith
in Fingar 2003; Burlton 2010; Sinur, Odell in Fingar 2013; Jeston in Ne-
in Vom Brocke 2018). Od učinkovitosti poslovnih procesov so odvisni us-
pešnost podjetja ter njegova nadaljnja rast in obstoj (Indihar Štemberger
idr. 2018, 425; Zelt, Schmiedel in Vom Brocke 2018, 67). V poslovnih pro-
cesih je vedno prostor za inovativnost, izboljšave, vključevanje sodelav-
cev, kupcev, dobaviteljev, skratka, udeležencev podjetja, saj le tako lahko
razvijemo novo vrednost in korist za naše kupce. Zato je v managemen-
tu podjetja potreben sistematičen in celovit pristop in to predvsem v ma-
nagementu tistih procesov, ki neposredno vplivajo na povečanje dodane
vrednosti za naše kupce. Te procese imenujemo temeljni procesi (Guha
in Kettinger 1993, 13; Uršič 2000, 65; Kovačič in Bosilj Vukšić 2005,
31; Strnadl 2006, 13; Harmon 2007, 86; 46–47; Jeston in Nelis 2014, 4;
Trkman idr. 2015, 125). Na podlagi tega opredeljujemo naše problemsko
področje, ki se osredotoča na to, kako okolje podjetja, ki vključuje kupce
16 in strategijo podjetja do kupcev, ter management temeljnih procesov, ki
zajema dejavnosti planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja, vpliva
na uspešnost podjetja. To v nadaljevanju predstavlja naš osrednji razisko-
valni problem. Zasnovali smo model povezav med izbranimi dejavniki,
razvili hipoteze in v empiričnem delu preverili njihovo veljavnost.
Opredelitev raziskovalnega problema
Reijers (2006, 389) ter Potočan in Nedelko (2015, 37) pravijo, da so da-
nes uspešne tiste organizacije, ki zmorejo dovolj hitro uvesti spremembe,
da bi lahko bile vodilne na trgu. Hernaus, V. Pejić Bach in M. Bosilj Vu-
kšić (2012, 384) za uspešnost poslovanja izpostavljajo pomen doseganja
ciljev poslovanja, s poudarkom na vključevanju zaposlenih in zunanjih
udeležencev ter učinkovitosti procesov. Procesi, ki v podjetju ustvarjajo
nove izdelke in storitve ter prispevajo k zadovoljstvu odjemalcev in ne-
posredno vplivajo na povečanje dodane vrednosti, so ravno temeljni pro-
cesi (Harmon 2007, 86; Kovačič in Bosilj Vukšić 2005, 31; Uršič 2000,
65). Ti zahtevajo skrbno načrtovanje, organiziranje, vodenje in nadzira-
nje, kar z eno besedo imenujemo management (management temeljnih
procesov). S. Zelt, T. Schmiedel in Vom Brocke (2018, 67) ugotavljajo, da
je za uspešno poslovanje podjetij danes pogoj, da je v njih prisoten odli-
čen management temeljnih procesov. D. Thennakoon idr. (2018, 478; Es-
pino-Rodriguez in Rodriguez-Diaz 2014, 2) izpostavljajo pomen poveza-
nosti managementa temeljnih procesov s cilji podjetja in usmerjenosti v
korist za kupca ter druge udeležence in poudarjajo, da moramo imeti jas-
no postavljena merila za merjenje učinkov procesov na naše poslovanje
(Hudson, Smart in Bourne 2001; Ljungberg 2002; Harmon 2003; Smith
in Fingar 2003; Burlton 2010; Sinur, Odell in Fingar 2013; Jeston in Ne-