Page 11 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Navtična industrija v Sloveniji
in projekt iBLUE
Roberto Biloslavo in Maja Uran Maravić
Uvod
Z obvodnimi aktivnostmi se redno ukvarja slaba desetina Evropejcev,
skupno okoli 48 milijonov. Med njimi jih kar 36 milijonov redno preživlja
prosti čas na jahtah, čolnih, jadrnicah in drugih plovilih. Zato ne prese-
neča, da je navtični turizem pomemben dodatek turističnega sektorja. A
kljub prestižu, ki ga pooseblja, težko rečemo, da je navtična industrija po-
membna in prepoznavna industrijska panoga. Skupno je v EU v sektor-
ju navtike zaposlenih okoli 300.000 ljudi. Vključuje pa proizvajalce plovil,
upravljavce marin, upravljavce čolnov, podporne službe in druge ponudni-
ke storitev, povezanih z navtično dejavnostjo. Po oceni iz leta 2014 letni
prihodki navtičnega sektorja znašajo okoli 28 milijard evrov. Evropska ko-
misija, ki je razkrila te podatke, sicer opozarja, da gre za zelo približne in
nezanesljive ocene, saj je zaradi razdrobljenosti dejavnosti težko sestavi-
ti verodostojno statistiko. Veliko proizvajalcev plovil in tistih, ki delajo v
podpornih dejavnostih, se namreč ukvarja še z drugimi dejavnostmi, s ka-
terimi zmanjšujejo tveganja, ki so jim izpostavljeni v navtični dejavnosti.
Kljub temu pa je jasno, da je evropska navtična industrija, čeprav je
ameriški trg precej večji od evropskega in tudi hitreje okreva, še vedno
zelo močna tudi na svetovni ravni. Evropski izvoz je večji od ameriškega
izvoza in tudi evropski izvoz, npr. motornih jaht, je več kot dvakrat več-
ji od evropskega uvoza. Blagovne znamke, kot so Group Bénéteau (Fran-
cija), Sunseeker (Združeno kraljestvo), Azimut-Benetti (Italija), Ferretti
(Italija), Princess (UK), Bavaria Yachtbau (Nemčija) in Hanse Group
(vključno s Sealine) (Nemčija), so svetovno znane in premorejo globalno
bazo strank. Istočasno je blagovna znamka Made in Italy močan in zaže-
in projekt iBLUE
Roberto Biloslavo in Maja Uran Maravić
Uvod
Z obvodnimi aktivnostmi se redno ukvarja slaba desetina Evropejcev,
skupno okoli 48 milijonov. Med njimi jih kar 36 milijonov redno preživlja
prosti čas na jahtah, čolnih, jadrnicah in drugih plovilih. Zato ne prese-
neča, da je navtični turizem pomemben dodatek turističnega sektorja. A
kljub prestižu, ki ga pooseblja, težko rečemo, da je navtična industrija po-
membna in prepoznavna industrijska panoga. Skupno je v EU v sektor-
ju navtike zaposlenih okoli 300.000 ljudi. Vključuje pa proizvajalce plovil,
upravljavce marin, upravljavce čolnov, podporne službe in druge ponudni-
ke storitev, povezanih z navtično dejavnostjo. Po oceni iz leta 2014 letni
prihodki navtičnega sektorja znašajo okoli 28 milijard evrov. Evropska ko-
misija, ki je razkrila te podatke, sicer opozarja, da gre za zelo približne in
nezanesljive ocene, saj je zaradi razdrobljenosti dejavnosti težko sestavi-
ti verodostojno statistiko. Veliko proizvajalcev plovil in tistih, ki delajo v
podpornih dejavnostih, se namreč ukvarja še z drugimi dejavnostmi, s ka-
terimi zmanjšujejo tveganja, ki so jim izpostavljeni v navtični dejavnosti.
Kljub temu pa je jasno, da je evropska navtična industrija, čeprav je
ameriški trg precej večji od evropskega in tudi hitreje okreva, še vedno
zelo močna tudi na svetovni ravni. Evropski izvoz je večji od ameriškega
izvoza in tudi evropski izvoz, npr. motornih jaht, je več kot dvakrat več-
ji od evropskega uvoza. Blagovne znamke, kot so Group Bénéteau (Fran-
cija), Sunseeker (Združeno kraljestvo), Azimut-Benetti (Italija), Ferretti
(Italija), Princess (UK), Bavaria Yachtbau (Nemčija) in Hanse Group
(vključno s Sealine) (Nemčija), so svetovno znane in premorejo globalno
bazo strank. Istočasno je blagovna znamka Made in Italy močan in zaže-
