Page 16 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Navtični turizem in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije
dvig prepoznavnosti destinacije. D. Gračan, R. Alkier Radnić in M. Uran
Maravić (2011) pravijo, da navtični turizem pripomore k povezovanju z
drugimi aktivnostmi (izleti, prireditve, šport, …), kar ima za posledico
večjo potrošnjo turistov in posledično pozitivne multiplikativne učinke
dejavnosti na celoten ekonomski razvoj regije.
Med ponudnike navtičnega turizma štejemo različna podjetja, ki s
svojo ekonomsko dejavnostjo seveda stimulirajo tudi ekonomski razvoj
države. Posredno razvoj ponudbe navtičnega turizma stimulira tudi ra-
zvoj ponudnikov z navtičnim turizmom povezanih storitev, kar privede
do večjega zaposlovanja. N. Martinič (2016) pravi, da je v mnogih prime-
rih število zaposlenih v povezanih dejavnostih večje od števila zaposlenih
v dejavnosti sami.
Navtični turizem zagotovo tudi negativno vpliva na okolje, predvsem
16 v smislu, da je velik onesnaževalec morja in zraka. Tudi odpadki, ki se
ustvarjajo na plovilih (fekalni tanki in ostali odpadki iz plovil), lahko
predstavljajo velik problem, če za njih ni ustrezno poskrbljeno. V času le-
tne sezone postajajo luke, kjer imajo križarke postanke, preobremenjene z
velikim številom dnevnih obiskovalcev. Zelo pogosto se kot glavni prime-
ri prekomernega turizma omenjajo ravno destinacije, kot so Benetke, Du-
brovnik in Barcelona. Ker so glavne turistične atrakcije v teh mest kon-
centrirane na majhen prostoru, povzroča tak prekomerni obisk dnevnih
obiskovalcev preveliko gnečo, nered in hrup, kar je v zadnjem času pripe-
ljalo do protestov in nasprotovanja razvoju turizma v določenih okoljih.
Seveda to niso edini negativni vplivi razvoja navtičnega turizma. Po-
gosto so se ti vplivi pojavili zaradi neprimerne izgradnje infrastrukture,
nepravilnega umeščanja le-te v prostor in prevelikega pritiska na lokalne
vire energije, kar je imelo za posledico pomanjkanje teh virov.
Presenetljivo malo je zapisov o navtičnem turizmu, še manj je ta vr-
sta turizma umeščena v glavne strateške dokumente o razvoju slovenske-
ga turizma. Eden redkih, ki ga je omenjal, je bil Kovač (2002, str. 51), ki
je napisal tretjo turistično razvojno strategijo v samostojni Sloveniji in je
takrat zapisal, da je navtični turizem spodbudil izgradnjo in razvoj marin
na obali. Takrat je tudi povedal, da so te postale že pravi turistični centri,
saj nudijo skoraj vse elemente turistične ponudbe (gostinstvo, hotelirstvo,
nakupovanje …), in hkrati tudi pomembni podjetniški centri, saj imajo s
povezavami z ostalimi tehnično-proizvodnimi dejavnostmi pomemben
multiplikativni učinek na lokalno gospodarstvo. Žal kasneje marine kot
nosilke razvoja navtičnega turizma niso bile več deležne obsežnejšega ra-
zvoja.
Navtični turizem je obravnavan tudi v Razvojnem načrtu in usmeri-
tvah slovenskega turizma 2006–2011 (Uran Maravić idr., 2006). Avtorji
dvig prepoznavnosti destinacije. D. Gračan, R. Alkier Radnić in M. Uran
Maravić (2011) pravijo, da navtični turizem pripomore k povezovanju z
drugimi aktivnostmi (izleti, prireditve, šport, …), kar ima za posledico
večjo potrošnjo turistov in posledično pozitivne multiplikativne učinke
dejavnosti na celoten ekonomski razvoj regije.
Med ponudnike navtičnega turizma štejemo različna podjetja, ki s
svojo ekonomsko dejavnostjo seveda stimulirajo tudi ekonomski razvoj
države. Posredno razvoj ponudbe navtičnega turizma stimulira tudi ra-
zvoj ponudnikov z navtičnim turizmom povezanih storitev, kar privede
do večjega zaposlovanja. N. Martinič (2016) pravi, da je v mnogih prime-
rih število zaposlenih v povezanih dejavnostih večje od števila zaposlenih
v dejavnosti sami.
Navtični turizem zagotovo tudi negativno vpliva na okolje, predvsem
16 v smislu, da je velik onesnaževalec morja in zraka. Tudi odpadki, ki se
ustvarjajo na plovilih (fekalni tanki in ostali odpadki iz plovil), lahko
predstavljajo velik problem, če za njih ni ustrezno poskrbljeno. V času le-
tne sezone postajajo luke, kjer imajo križarke postanke, preobremenjene z
velikim številom dnevnih obiskovalcev. Zelo pogosto se kot glavni prime-
ri prekomernega turizma omenjajo ravno destinacije, kot so Benetke, Du-
brovnik in Barcelona. Ker so glavne turistične atrakcije v teh mest kon-
centrirane na majhen prostoru, povzroča tak prekomerni obisk dnevnih
obiskovalcev preveliko gnečo, nered in hrup, kar je v zadnjem času pripe-
ljalo do protestov in nasprotovanja razvoju turizma v določenih okoljih.
Seveda to niso edini negativni vplivi razvoja navtičnega turizma. Po-
gosto so se ti vplivi pojavili zaradi neprimerne izgradnje infrastrukture,
nepravilnega umeščanja le-te v prostor in prevelikega pritiska na lokalne
vire energije, kar je imelo za posledico pomanjkanje teh virov.
Presenetljivo malo je zapisov o navtičnem turizmu, še manj je ta vr-
sta turizma umeščena v glavne strateške dokumente o razvoju slovenske-
ga turizma. Eden redkih, ki ga je omenjal, je bil Kovač (2002, str. 51), ki
je napisal tretjo turistično razvojno strategijo v samostojni Sloveniji in je
takrat zapisal, da je navtični turizem spodbudil izgradnjo in razvoj marin
na obali. Takrat je tudi povedal, da so te postale že pravi turistični centri,
saj nudijo skoraj vse elemente turistične ponudbe (gostinstvo, hotelirstvo,
nakupovanje …), in hkrati tudi pomembni podjetniški centri, saj imajo s
povezavami z ostalimi tehnično-proizvodnimi dejavnostmi pomemben
multiplikativni učinek na lokalno gospodarstvo. Žal kasneje marine kot
nosilke razvoja navtičnega turizma niso bile več deležne obsežnejšega ra-
zvoja.
Navtični turizem je obravnavan tudi v Razvojnem načrtu in usmeri-
tvah slovenskega turizma 2006–2011 (Uran Maravić idr., 2006). Avtorji
