Page 13 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Navtična industrija v Sloveniji in projekt iBLUE 13
pelje do proaktivnega poslovnega modela, pri čemer prične s tistim, kar
lahko podjetje, predvsem pa njegovo vodstvo, v danem trenutku zmore
razumeti in prenesti v svoje vsakdanje delovanje
Namen projekta iBLUE je podjetja v navtični dejavnosti usposobiti
za trajnostno poslovanje s pomočjo dopolnjene metodologije razvoja po-
slovnih modelov (t. i. 3-PBM oz. 3-Pillars Business Model), ki integrira vse
tri stebre trajnosti. Projekt si poleg tega prizadeva za vzpostavitev sredo-
zemske transnacionalne mreže podjetij, ki bo pripomogla h gospodarske-
mu razmahu navtične dejavnosti v tem geografskem prostoru. Projekt se
sicer posebej usmerja na mala in srednja podjetja (MSP), kar je razumljivo
ob dejstvu, da je prav sposobnost slednjih, da se prilagodijo spreminjajo-
čim se razmeram, ključna za uspešnost celotne industrije. MSP imajo na-
mreč še vedno precej tradicionalen pristop k snovanju in izdelavi plovil
ali njihovih posameznih komponent, poleg tega pa imajo še majhno eko-
nomijo obsega, ki jih omejuje pri zniževanju stroškov. Za namen projek-
ta smo navtično industrijo razdelili v tri področja, in sicer: 1. proizvodnjo
(ladij in komponent), 2. storitve in 3. infrastrukturo (marine in pristani-
šča). To tipologijo bomo uporabili tudi za opis trenutnega stanja v Slo-
veniji s stališča razvoja, glavnih značilnosti in trendov. V uvodnih dveh
poglavjih bomo predstavili marine in pristanišča, v zadnjem poglavju pa
proizvodnjo navtičnih plovil in komponent. Storitev ne bomo posebej
opisovali, ker je težko opredeliti, katere pripadajo zgolj navtični industriji
in katere drugim storitvenim dejavnostim. Na tem mestu zgolj ugotavlja-
mo, da so v sklopu navtične infrastrukture ponujene vse storitve, ki jih
navtični turisti potrebujejo.
Razvoj metodologije 3-PBM je potekal skozi pregled teoretičnih spo-
znanj in skozi študijo dobrih praks, ki smo jo opravili s pomočjo pogloblje-
nih polstrukturiranih intervjujev. Slednje predstavljamo v naslednjih po-
glavjih pričujoče monografije, ki je razdeljena v pet vsebinskih sklopov.
Temu uvodnemu sledijo še štirje sklopi. V drugem poglavju predstavimo
analizo uspešnosti navtične dejavnosti v Sloveniji s pomočjo primerjal-
ne analize uspešnosti poslovanja treh marin na slovenski obali v obdobju
2013–2017 ter povzeto vsebino polstrukturiranega intervjuja z vodstvom
marine v Izoli in Portorožu. Avtorica v razpravi sintetizira ugotovitve te-
oretičnega in empiričnega dela ter na koncu poda sklep in usmeritve za
prihodnje raziskave.
Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi koncepta poslovnega mo-
dela, procesu njegovega inoviranja in možnosti, ki se pri tem ponujajo za
navtični sektor. Četrto poglavje predstavlja razvoj trajnostnih indikator-
jev za vsa tri področja. Poleg prikaza metodologije razvoja trajnostnih in-
pelje do proaktivnega poslovnega modela, pri čemer prične s tistim, kar
lahko podjetje, predvsem pa njegovo vodstvo, v danem trenutku zmore
razumeti in prenesti v svoje vsakdanje delovanje
Namen projekta iBLUE je podjetja v navtični dejavnosti usposobiti
za trajnostno poslovanje s pomočjo dopolnjene metodologije razvoja po-
slovnih modelov (t. i. 3-PBM oz. 3-Pillars Business Model), ki integrira vse
tri stebre trajnosti. Projekt si poleg tega prizadeva za vzpostavitev sredo-
zemske transnacionalne mreže podjetij, ki bo pripomogla h gospodarske-
mu razmahu navtične dejavnosti v tem geografskem prostoru. Projekt se
sicer posebej usmerja na mala in srednja podjetja (MSP), kar je razumljivo
ob dejstvu, da je prav sposobnost slednjih, da se prilagodijo spreminjajo-
čim se razmeram, ključna za uspešnost celotne industrije. MSP imajo na-
mreč še vedno precej tradicionalen pristop k snovanju in izdelavi plovil
ali njihovih posameznih komponent, poleg tega pa imajo še majhno eko-
nomijo obsega, ki jih omejuje pri zniževanju stroškov. Za namen projek-
ta smo navtično industrijo razdelili v tri področja, in sicer: 1. proizvodnjo
(ladij in komponent), 2. storitve in 3. infrastrukturo (marine in pristani-
šča). To tipologijo bomo uporabili tudi za opis trenutnega stanja v Slo-
veniji s stališča razvoja, glavnih značilnosti in trendov. V uvodnih dveh
poglavjih bomo predstavili marine in pristanišča, v zadnjem poglavju pa
proizvodnjo navtičnih plovil in komponent. Storitev ne bomo posebej
opisovali, ker je težko opredeliti, katere pripadajo zgolj navtični industriji
in katere drugim storitvenim dejavnostim. Na tem mestu zgolj ugotavlja-
mo, da so v sklopu navtične infrastrukture ponujene vse storitve, ki jih
navtični turisti potrebujejo.
Razvoj metodologije 3-PBM je potekal skozi pregled teoretičnih spo-
znanj in skozi študijo dobrih praks, ki smo jo opravili s pomočjo pogloblje-
nih polstrukturiranih intervjujev. Slednje predstavljamo v naslednjih po-
glavjih pričujoče monografije, ki je razdeljena v pet vsebinskih sklopov.
Temu uvodnemu sledijo še štirje sklopi. V drugem poglavju predstavimo
analizo uspešnosti navtične dejavnosti v Sloveniji s pomočjo primerjal-
ne analize uspešnosti poslovanja treh marin na slovenski obali v obdobju
2013–2017 ter povzeto vsebino polstrukturiranega intervjuja z vodstvom
marine v Izoli in Portorožu. Avtorica v razpravi sintetizira ugotovitve te-
oretičnega in empiričnega dela ter na koncu poda sklep in usmeritve za
prihodnje raziskave.
Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi koncepta poslovnega mo-
dela, procesu njegovega inoviranja in možnosti, ki se pri tem ponujajo za
navtični sektor. Četrto poglavje predstavlja razvoj trajnostnih indikator-
jev za vsa tri področja. Poleg prikaza metodologije razvoja trajnostnih in-
