Page 15 - Biloslavo, Roberto in Maja Uran Maravić, ur. 2019. Navtična industrija in trajnostni poslovni modeli: primer Slovenije. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 15
Navtična industrija v Sloveniji in projekt iBLUE 15
Lahko pa se v definicije navtičnega turizma tudi malo bolj poglobi-
mo. Dejavnosti, ki jih raziskovalci umeščajo pod pojem navtičnega turiz-
ma, so zelo raznovrstne in se nanašajo na vse vrste potovanj po morjih, re-
kah in jezerih. V nadaljevanju podajamo nekaj temeljnih opredelitev. V.
Mikolič (2016) navtični turizem opisuje kot vrsto turizma, ki je vezana na
navtične dejavnosti, to so jadranje, ogled in nakup plovil, ter z njimi po-
vezano infrastrukturo. Zanimivo, da obširnejši leksikon (Sibila Lebe, Fu-
chs, Mundt in Zollondz, 2012) tega termina ne vključuje, hkrati pa vklju-
čuje nekatere druge nišne vrste turizma, kot je npr. vesoljski turizem.
Jadrešič (v Gračan, Alkier Radnić in Uran Maravić, 2011, str. 188) to
definira tako: »Navtični turizem je del pomorskega turizma, ki po eni
strani predstavlja skupnost stalnih, pogostih ali občasnih prostovoljnih
družbeno-socialnih pojavov, aktivnosti in gibanja turistov po morju in
obalah ter po rekah, jezerih in kanalih z lastnim, najetim ali tujim turi-
stičnim plovilom, v turističnih lukah in ostalih pomorskih – navtičnih
– ladjedelniških objektih suprastrukture in infrastrukture, v namen za-
bave, počitka, športa, pasivne in aktivne rekreacije, sprostitve, okolja, za-
dovoljitve zdravstvenih, kulturnih in drugih razlogov in to vse iz turi-
stičnih, ne pa donosnih razlogov, z druge strani pa skupek ekonomsko
organiziranih zadev in funkcij s ciljem racionalnega in planskega omogo-
čanja in razvijanja ter izboljševanja teh pojavov in aktivnosti in to z name-
nom ustvarjanja in povečevanja dohodka.«
Za razliko od slovenskega leksikona turizma hrvaški leksikon vklju-
čuje opredelitev navtičnega turizma. Galičič (2014, str. 612) pravi, da je
»navtični turizem plovba in bivanje turistov na plovnih objektih (jahta,
ladja in podobno), kakor tudi bivanje v pristaniščih navtičnega turizma
zaradi počitka in rekreacije. Značilno je, da so navtični turisti tisti turi-
sti z višjo kupno močjo in da je zaradi tega številčno omejena na manjše
število potrošnikov ter da se kot vrsta turizma pojavlja v večjem obsegu
v zadnjem času.« Avtor tudi opredeli, katere so storitve v navtičnem tu-
rizmu.
Lahko bi navedli še veliko drugih avtorjev, pa vendar lahko povzame-
mo, da so navtični turizem način potovanja po vodnih površinah z naje-
timi ali lastnimi plovili z namenom zabave ali rekreacije ter vse aktivno-
sti, ki podpirajo to potovanje.
Razvoj navtičnega turizma v Sloveniji
Razvoj vsake vrsta turizma ima svoje prednosti in slabosti, pa vseeno lah-
ko tudi za navtični turizem rečeno, da je pomemben za razvoj regije in
prinaša določene prednosti, kot npr. ustvarjanje novih delovnih mest in
Lahko pa se v definicije navtičnega turizma tudi malo bolj poglobi-
mo. Dejavnosti, ki jih raziskovalci umeščajo pod pojem navtičnega turiz-
ma, so zelo raznovrstne in se nanašajo na vse vrste potovanj po morjih, re-
kah in jezerih. V nadaljevanju podajamo nekaj temeljnih opredelitev. V.
Mikolič (2016) navtični turizem opisuje kot vrsto turizma, ki je vezana na
navtične dejavnosti, to so jadranje, ogled in nakup plovil, ter z njimi po-
vezano infrastrukturo. Zanimivo, da obširnejši leksikon (Sibila Lebe, Fu-
chs, Mundt in Zollondz, 2012) tega termina ne vključuje, hkrati pa vklju-
čuje nekatere druge nišne vrste turizma, kot je npr. vesoljski turizem.
Jadrešič (v Gračan, Alkier Radnić in Uran Maravić, 2011, str. 188) to
definira tako: »Navtični turizem je del pomorskega turizma, ki po eni
strani predstavlja skupnost stalnih, pogostih ali občasnih prostovoljnih
družbeno-socialnih pojavov, aktivnosti in gibanja turistov po morju in
obalah ter po rekah, jezerih in kanalih z lastnim, najetim ali tujim turi-
stičnim plovilom, v turističnih lukah in ostalih pomorskih – navtičnih
– ladjedelniških objektih suprastrukture in infrastrukture, v namen za-
bave, počitka, športa, pasivne in aktivne rekreacije, sprostitve, okolja, za-
dovoljitve zdravstvenih, kulturnih in drugih razlogov in to vse iz turi-
stičnih, ne pa donosnih razlogov, z druge strani pa skupek ekonomsko
organiziranih zadev in funkcij s ciljem racionalnega in planskega omogo-
čanja in razvijanja ter izboljševanja teh pojavov in aktivnosti in to z name-
nom ustvarjanja in povečevanja dohodka.«
Za razliko od slovenskega leksikona turizma hrvaški leksikon vklju-
čuje opredelitev navtičnega turizma. Galičič (2014, str. 612) pravi, da je
»navtični turizem plovba in bivanje turistov na plovnih objektih (jahta,
ladja in podobno), kakor tudi bivanje v pristaniščih navtičnega turizma
zaradi počitka in rekreacije. Značilno je, da so navtični turisti tisti turi-
sti z višjo kupno močjo in da je zaradi tega številčno omejena na manjše
število potrošnikov ter da se kot vrsta turizma pojavlja v večjem obsegu
v zadnjem času.« Avtor tudi opredeli, katere so storitve v navtičnem tu-
rizmu.
Lahko bi navedli še veliko drugih avtorjev, pa vendar lahko povzame-
mo, da so navtični turizem način potovanja po vodnih površinah z naje-
timi ali lastnimi plovili z namenom zabave ali rekreacije ter vse aktivno-
sti, ki podpirajo to potovanje.
Razvoj navtičnega turizma v Sloveniji
Razvoj vsake vrsta turizma ima svoje prednosti in slabosti, pa vseeno lah-
ko tudi za navtični turizem rečeno, da je pomemben za razvoj regije in
prinaša določene prednosti, kot npr. ustvarjanje novih delovnih mest in
