Page 16 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 16
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
višjega in visokega glasbenega šolstva na Slovenskem ter njihovi vlogi pri ra-
zvoju posameznih predmetnih področij, pedagoškim konceptom in pristo-
pom k poučevanju, kot tudi institucionalnim spremembam Konservatorij–
Glasbena akademija.
Tretji sklop (Visoko glasbeno šolstvo po letu 1918 v južnoslovanskem
glasbenem prostoru) pa svojo pozornost posveča povezanosti oz. razlikam
»novega« južnoslovanskega visokošolskega prostora ter raziskavam meto-
dik poučevanja posameznih glasbenih predmetov.
Konec leta 1918 je pomenil eno od ključnih prelomnic evropske novej-
še zgodovine. Zaznamovali so ga politično preoblikovanje Evrope in na-
stanek vrste novih držav. Tudi za Slovence je imelo omenjeno obdobje več-
kratni zgodovinski pomen. Prelom s starodavno monarhijo v simbolnem
smislu ponazarjajo dogodki ob zadnjem koncertu t. i. »nemške« Filharmo-
nične družbe v Ljubljani 25. oktobra 1918 v Tonhalle, danes stavbi Slovenske
filharmonije. Tri dni kasneje je namreč v sosednjem Deželnem dvorcu, kjer
danes domuje Univerza v Ljubljani, potekala ustavodanja skupščina Na-
rodnega sveta, ki naj bi Slovence popeljal v nove čase. 29. oktobra 1918 pa so
se nato Slovenci z veliko manifestacijo na Kongresnem trgu po dobrih 600
letih poslovili od razpadle monarhije in skupaj s Hrvati in Srbi oblikovali
novo državo južnih Slovanov, ki je bila 1. decembra tega leta preoblikovana
v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Konec vezi s Habsburžani ter drugačno geografsko, politično, gospo-
darsko, kulturno in jezikovno bivanjsko okolje so pomembno vplivali tudi
na organizacijo in delovanje slovenskih kulturnih ter znanstvenih ustanov.
Spremenjene razmere po koncu prve svetovne vojne so vsekakor pospeši-
le institucionalizacijo kulturnih in znanstvenih interesov na narodni os-
novi. V zgolj kratkem času po koncu vélike vojne je slovenska prestolni-
ca z univerzo, državnim gledališčem in konservatorijem dobila vrsto dolgo
pričakovanih poklicnih znanstvenih oziroma kulturnih ustanov osrednje-
ga nacionalnega pomena. Te so pomenile odločilen korak Slovencev v krog
kulturno razvitih nacij.
Septembra 2019 je tako minilo sto let od začetka delovanja Konser-
vatorija Glasbene matice v Ljubljani. Za slovensko glasbeno kulturo ima
ustanovitev konservatorija, ki je bil leta 1926 podržavljen in leta 1939 re-
organiziran v Glasbeno akademijo, poseben pomen. Ustanovitev je bila sad
dolgoletnega prizadevanja Slovencev za dvig ravni glasbenega izobraževan-
ja v narodnostnem središču – Ljubljani.
14
višjega in visokega glasbenega šolstva na Slovenskem ter njihovi vlogi pri ra-
zvoju posameznih predmetnih področij, pedagoškim konceptom in pristo-
pom k poučevanju, kot tudi institucionalnim spremembam Konservatorij–
Glasbena akademija.
Tretji sklop (Visoko glasbeno šolstvo po letu 1918 v južnoslovanskem
glasbenem prostoru) pa svojo pozornost posveča povezanosti oz. razlikam
»novega« južnoslovanskega visokošolskega prostora ter raziskavam meto-
dik poučevanja posameznih glasbenih predmetov.
Konec leta 1918 je pomenil eno od ključnih prelomnic evropske novej-
še zgodovine. Zaznamovali so ga politično preoblikovanje Evrope in na-
stanek vrste novih držav. Tudi za Slovence je imelo omenjeno obdobje več-
kratni zgodovinski pomen. Prelom s starodavno monarhijo v simbolnem
smislu ponazarjajo dogodki ob zadnjem koncertu t. i. »nemške« Filharmo-
nične družbe v Ljubljani 25. oktobra 1918 v Tonhalle, danes stavbi Slovenske
filharmonije. Tri dni kasneje je namreč v sosednjem Deželnem dvorcu, kjer
danes domuje Univerza v Ljubljani, potekala ustavodanja skupščina Na-
rodnega sveta, ki naj bi Slovence popeljal v nove čase. 29. oktobra 1918 pa so
se nato Slovenci z veliko manifestacijo na Kongresnem trgu po dobrih 600
letih poslovili od razpadle monarhije in skupaj s Hrvati in Srbi oblikovali
novo državo južnih Slovanov, ki je bila 1. decembra tega leta preoblikovana
v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Konec vezi s Habsburžani ter drugačno geografsko, politično, gospo-
darsko, kulturno in jezikovno bivanjsko okolje so pomembno vplivali tudi
na organizacijo in delovanje slovenskih kulturnih ter znanstvenih ustanov.
Spremenjene razmere po koncu prve svetovne vojne so vsekakor pospeši-
le institucionalizacijo kulturnih in znanstvenih interesov na narodni os-
novi. V zgolj kratkem času po koncu vélike vojne je slovenska prestolni-
ca z univerzo, državnim gledališčem in konservatorijem dobila vrsto dolgo
pričakovanih poklicnih znanstvenih oziroma kulturnih ustanov osrednje-
ga nacionalnega pomena. Te so pomenile odločilen korak Slovencev v krog
kulturno razvitih nacij.
Septembra 2019 je tako minilo sto let od začetka delovanja Konser-
vatorija Glasbene matice v Ljubljani. Za slovensko glasbeno kulturo ima
ustanovitev konservatorija, ki je bil leta 1926 podržavljen in leta 1939 re-
organiziran v Glasbeno akademijo, poseben pomen. Ustanovitev je bila sad
dolgoletnega prizadevanja Slovencev za dvig ravni glasbenega izobraževan-
ja v narodnostnem središču – Ljubljani.
14
