Page 17 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 17
predgovor
Pobudo za uresničitev načrta je po vojni obudil tedaj gotovo eden naj-
vplivnejših glasbenikov na Slovenskem Matej Hubad, sicer koncertni vodja
ljubljanske Glasbene matice in kasnejši ravnatelj konservatorija. Ocenjeval
je, da vpis v šolo Glasbene matice in strokovni kader že izpolnjujeta pogoje
za dvig šole na višjo stopnjo in o tem začel dialog z Deželno vlado. Zastavil
si je velikopotezen načrt, da postane konservatorij zbirališče vseh Jugoslo-
vanov. »Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in drama-
tične umetnosti«, je zapisal Hubad in ga ocenil kot pogoj, da se jugoslovan-
ska kultura postavi enakopravno nasproti drugim, da bo »mogla tekmovati
s svetovnimi kulturnimi narodi.«1 Glasbeno šolanje naj bi tako dvignili na
višjo raven, ki bi zmogla zadostiti potrebam razvoja glasbene ustvarjalnosti
v novi državi.2 Vsekakor je imela prav Glasbena matica v začetnih letih ob-
stoja konservatorija osrednjo vlogo, saj je tako finančno kot personalno iz-
datno podprla njegovo delovanje.
Namen glasbenega izobraževanja na ljubljanskem konservatoriju je
bil sicer enak kot drugod po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temel-
je za poklicno glasbeno delo, primerno pevsko, instrumentalno in teoretič-
no izobrazbo glasbenim učiteljem, koncertnim ter opernim pevcem, oper-
nim in koncertnim dirigentom ter instrumentalistom za igranje v orkestru.
Njegovo delovanje je po prvi vojni pospešilo profesionalizacijo in speciali-
zacijo glasbenega življenja Slovencev. Tako je bil konservatorij zasnovan po
vzoru praškega in dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi de-
lovanje zagrebškega konservatorija. Slednji je bil kot prvi med južnoslovan-
skimi narodi ustanovljen tri leta poprej.
Zaradi velikega interesa gojencev je imela direkcija že na samem začet-
ku velike težave s pomanjkanjem ustrezno izobraženih pedagogov. Za čla-
ne učiteljskega zbora so bili imenovani ugledni skladatelji in poustvarjalci,
ki so svoje znanje poprej pridobili na nekaterih najpomembnejših izobra-
ževalnih ustanovah v tujini. Med njimi: Janko Ravnik, Josip Vedral in Jan
Šlais (vsi trije absolventi Državnega konservatorija v Pragi), ki so se jim
kasneje pridružili še Julij Betetto, Dana Kobler, Karel Jeraj, Lucijan Mari-
ja Škerjanc in drugi. Kljub težavnim začetkom jim je z veliko entuziazma
uspelo vzgojiti prvo generacijo doma izobraženih slovenskih glasbenikov,
ki so nato zasedli nekatera najbolj odgovorna glasbena mesta v državi. Štu-
dij na ljubljanskem konservatoriju so med prvimi zaključili: violinist K arlo
1 Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«. Učiteljski
tovariš 59, št. 35 (27. avgust 1919): 1.
2 Ibid.
15
Pobudo za uresničitev načrta je po vojni obudil tedaj gotovo eden naj-
vplivnejših glasbenikov na Slovenskem Matej Hubad, sicer koncertni vodja
ljubljanske Glasbene matice in kasnejši ravnatelj konservatorija. Ocenjeval
je, da vpis v šolo Glasbene matice in strokovni kader že izpolnjujeta pogoje
za dvig šole na višjo stopnjo in o tem začel dialog z Deželno vlado. Zastavil
si je velikopotezen načrt, da postane konservatorij zbirališče vseh Jugoslo-
vanov. »Konservatorij naj bo kulturno svetišče glasbene, operne in drama-
tične umetnosti«, je zapisal Hubad in ga ocenil kot pogoj, da se jugoslovan-
ska kultura postavi enakopravno nasproti drugim, da bo »mogla tekmovati
s svetovnimi kulturnimi narodi.«1 Glasbeno šolanje naj bi tako dvignili na
višjo raven, ki bi zmogla zadostiti potrebam razvoja glasbene ustvarjalnosti
v novi državi.2 Vsekakor je imela prav Glasbena matica v začetnih letih ob-
stoja konservatorija osrednjo vlogo, saj je tako finančno kot personalno iz-
datno podprla njegovo delovanje.
Namen glasbenega izobraževanja na ljubljanskem konservatoriju je
bil sicer enak kot drugod po Evropi: zagotoviti potrebne strokovne temel-
je za poklicno glasbeno delo, primerno pevsko, instrumentalno in teoretič-
no izobrazbo glasbenim učiteljem, koncertnim ter opernim pevcem, oper-
nim in koncertnim dirigentom ter instrumentalistom za igranje v orkestru.
Njegovo delovanje je po prvi vojni pospešilo profesionalizacijo in speciali-
zacijo glasbenega življenja Slovencev. Tako je bil konservatorij zasnovan po
vzoru praškega in dunajskega, zgled njegovemu vodstvu pa je bilo tudi de-
lovanje zagrebškega konservatorija. Slednji je bil kot prvi med južnoslovan-
skimi narodi ustanovljen tri leta poprej.
Zaradi velikega interesa gojencev je imela direkcija že na samem začet-
ku velike težave s pomanjkanjem ustrezno izobraženih pedagogov. Za čla-
ne učiteljskega zbora so bili imenovani ugledni skladatelji in poustvarjalci,
ki so svoje znanje poprej pridobili na nekaterih najpomembnejših izobra-
ževalnih ustanovah v tujini. Med njimi: Janko Ravnik, Josip Vedral in Jan
Šlais (vsi trije absolventi Državnega konservatorija v Pragi), ki so se jim
kasneje pridružili še Julij Betetto, Dana Kobler, Karel Jeraj, Lucijan Mari-
ja Škerjanc in drugi. Kljub težavnim začetkom jim je z veliko entuziazma
uspelo vzgojiti prvo generacijo doma izobraženih slovenskih glasbenikov,
ki so nato zasedli nekatera najbolj odgovorna glasbena mesta v državi. Štu-
dij na ljubljanskem konservatoriju so med prvimi zaključili: violinist K arlo
1 Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«. Učiteljski
tovariš 59, št. 35 (27. avgust 1919): 1.
2 Ibid.
15
