Page 18 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 18
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Rupel, pevska pedagoginja Angela Trost, skladatelji Pavel Šivic, Marijan Li-
povšek, Franc Šturm in številni drugi vrhunski umetniki, med katerimi
najdemo tudi Antona Dermoto, kasnejšega dolgoletnega prvaka dunajske
državne opere.
Z njihovimi prizadevanji je že v 20. letih vse bolj rastla zavest, da je po-
trebno konservatorij modernizirati, glasbeno izobraževanje pa razširiti še
na mojstrsko stopnjo ter v program vpeljati tudi nekatere znanstvene štu-
dije. Tako si je eden prvih pedagogov konservatorija, utemeljitelj slovenske
muzikologije Josip Mantuani že leta 1922 prizadeval za ustanovitev muzi-
kološke stolice, vendar se njegovi načrti niso uresničili. Sicer pa je vodstvo
konservatorija po podržavljenju vse bolj intenzivno lobiralo, da bi ustanova
dobila status visoke šole, kar je bilo po dolgotrajnih pogajanjih z najvišjimi
oblastmi v Beogradu naposled realizirano leta 1939 z ustanovitvijo Glasbe-
ne akademije v Ljubljani.
Vsekakor pa je bil na višji stopnji glasbenega izobraževanja že z usta-
novitvijo konservatorija dosežen prvi pomembnejši stik s sodobnimi pe-
dagoškimi dosežki v tujini. V skromnih personalnih, finančnih in mate-
rialnih pogojih delovanja je konservatorij dosegal pomembne, na nekaterih
področjih (denimo pianističnem v razredu Janka Ravnika, violinskem
Jana Šlaisa ali solopevskem Julija Betetta) zavidanja vredne uspehe. Vse do
druge svetovne vojne je bil tako edina umetniška izobraževalna ustanova
na Slovenskem, ki je izdajala državno veljavne diplome, saj so bile ideje o
ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in likovno ustvarjalnost
uresničene šele po drugi svetovni vojni. Z njegovim obstojem so bili pri nas
postavljeni strokovni temelji za poklicno glasbeno delo, slovenska glasbe-
na kultura pa je dobila nove možnosti ter spodbude, ki so se kazale tako na
področju glasbene reprodukcije in produkcije kot tudi v razvoju metodik
poučevanja posameznih glasbenih predmetov.
16
Rupel, pevska pedagoginja Angela Trost, skladatelji Pavel Šivic, Marijan Li-
povšek, Franc Šturm in številni drugi vrhunski umetniki, med katerimi
najdemo tudi Antona Dermoto, kasnejšega dolgoletnega prvaka dunajske
državne opere.
Z njihovimi prizadevanji je že v 20. letih vse bolj rastla zavest, da je po-
trebno konservatorij modernizirati, glasbeno izobraževanje pa razširiti še
na mojstrsko stopnjo ter v program vpeljati tudi nekatere znanstvene štu-
dije. Tako si je eden prvih pedagogov konservatorija, utemeljitelj slovenske
muzikologije Josip Mantuani že leta 1922 prizadeval za ustanovitev muzi-
kološke stolice, vendar se njegovi načrti niso uresničili. Sicer pa je vodstvo
konservatorija po podržavljenju vse bolj intenzivno lobiralo, da bi ustanova
dobila status visoke šole, kar je bilo po dolgotrajnih pogajanjih z najvišjimi
oblastmi v Beogradu naposled realizirano leta 1939 z ustanovitvijo Glasbe-
ne akademije v Ljubljani.
Vsekakor pa je bil na višji stopnji glasbenega izobraževanja že z usta-
novitvijo konservatorija dosežen prvi pomembnejši stik s sodobnimi pe-
dagoškimi dosežki v tujini. V skromnih personalnih, finančnih in mate-
rialnih pogojih delovanja je konservatorij dosegal pomembne, na nekaterih
področjih (denimo pianističnem v razredu Janka Ravnika, violinskem
Jana Šlaisa ali solopevskem Julija Betetta) zavidanja vredne uspehe. Vse do
druge svetovne vojne je bil tako edina umetniška izobraževalna ustanova
na Slovenskem, ki je izdajala državno veljavne diplome, saj so bile ideje o
ustanovitvi sorodne šole za gledališko umetnost in likovno ustvarjalnost
uresničene šele po drugi svetovni vojni. Z njegovim obstojem so bili pri nas
postavljeni strokovni temelji za poklicno glasbeno delo, slovenska glasbe-
na kultura pa je dobila nove možnosti ter spodbude, ki so se kazale tako na
področju glasbene reprodukcije in produkcije kot tudi v razvoju metodik
poučevanja posameznih glasbenih predmetov.
16
