Page 198 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 198
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Leta 1904 je glasbena šola dobila nove prostore v Trgovskem domu,14
leta 1905 je priredila prvi večji koncert, ki se ga je udeležil tudi Matej Hu-
bad, in 13. marca leta 1908 je Pevsko in glasbeno društvo uradno postalo po-
družnica ljubljanske Glasbene matice.15
Na Tržaškem: v našem pregledu je Trst najpomembnejše mesto in naj-
bolj raziskana glasbena zapuščina je italijanska. Pri pregledu seznama ita-
lijanskih in nemških glasbenih šol na Tržaškem ugotovimo, da je zdaleč
največ ponudbe prav v Trstu, kjer sega zgodovina do leta 1560. To je leto, za
katero hrani Stolna cerkev sv. Justa dokument, v katerem je zapisano, da je
imel stolni Kapellmeister dolžnost, da uči mladino.16
Ker je gospodarski razvoj avstro-ogrskega pristanišča spodbudil de-
mografsko rast, sta postala poznavanje glasbe in njeno izvajanje nujna ele-
menta dobre meščanske vzgoje. Razvile so se številne šole petja, klavirja,
violine in kitare. Te so bile namenjene sinovom in hčeram premožnih me-
ščanskih družin. Občinska uprava je spodbujala glasbeno šolanje za sino-
ve revnejših družin in prav te šole so omogočile, da se je ustanovil glasbe-
ni konservatorij.
Na začetku 19. stoletja so v Trstu delovale številne zasebne glasbene
šole, občinski Ricreatori in Salezijanski oratorij ter šola patra Giuseppeja
Cervellinija (1750–pribl. 1826). Seznam vseh glasbenih šol v 19. stoletju je
naslednji: pevska šola, ki je nastala za potrebe krajevnega opernega gledali-
šča, v njej je učil Giuseppe Farinelli (1769–1836) in je delovala leta 1817, šola
violinista Alessandra Scaramellija (1779–1862) je delovala med letoma 1822
in 1825, v njej so učili violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet,
kitaro, klavir, petje in kontrapunkt, šola Ferdinanda Karla Lickla (1803–
1864), pianista, skladatelja in pedagoga, ki se je z Dunaja preselil v Trst (pri
njem se je učila tudi Anna Weiss, mama Ferruccia Busonija), šola je delo-
vala leta 1830. Med letoma 1838 in 1843 je Eduard Jaell (pribl. 1783–1849) us-
tanovil šolo za violino, violončelo in klavir. Med letoma 1843 in 1915 je bila
aktivna šola za zborovsko petje za mlade, ki so živeli v Inštitutu za uboge.
Šolo, ki je delovala po metodi Wilhema, sta vodila Francesco Dall‘Ongaro
14 Tržaški Narodni dom in goriški Trgovski dom je zgradil arhitekt Max Fabiani, oba
domova sta bila uničena v fašističnem požigu, tržaški 1920, goriški 1926. V goriškem
požigu so bile uničene originalne skladbe Emila Komela in Joška Jakončiča.
15 Tatjana Gregorič Vuga, »Glasbene povezave na Goriškem ali razklani cvet«, v Nova
Gorica – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja: zbornik, ur. Jan Zoltan (Nova Gorica:
Mestna občina, 1997), 127.
16 La cappella civica di San Giusto, 450 anni di musica a Trieste (1538–1988) (Trst: Cap
pella Civica 450, 1989), 15.
196
Leta 1904 je glasbena šola dobila nove prostore v Trgovskem domu,14
leta 1905 je priredila prvi večji koncert, ki se ga je udeležil tudi Matej Hu-
bad, in 13. marca leta 1908 je Pevsko in glasbeno društvo uradno postalo po-
družnica ljubljanske Glasbene matice.15
Na Tržaškem: v našem pregledu je Trst najpomembnejše mesto in naj-
bolj raziskana glasbena zapuščina je italijanska. Pri pregledu seznama ita-
lijanskih in nemških glasbenih šol na Tržaškem ugotovimo, da je zdaleč
največ ponudbe prav v Trstu, kjer sega zgodovina do leta 1560. To je leto, za
katero hrani Stolna cerkev sv. Justa dokument, v katerem je zapisano, da je
imel stolni Kapellmeister dolžnost, da uči mladino.16
Ker je gospodarski razvoj avstro-ogrskega pristanišča spodbudil de-
mografsko rast, sta postala poznavanje glasbe in njeno izvajanje nujna ele-
menta dobre meščanske vzgoje. Razvile so se številne šole petja, klavirja,
violine in kitare. Te so bile namenjene sinovom in hčeram premožnih me-
ščanskih družin. Občinska uprava je spodbujala glasbeno šolanje za sino-
ve revnejših družin in prav te šole so omogočile, da se je ustanovil glasbe-
ni konservatorij.
Na začetku 19. stoletja so v Trstu delovale številne zasebne glasbene
šole, občinski Ricreatori in Salezijanski oratorij ter šola patra Giuseppeja
Cervellinija (1750–pribl. 1826). Seznam vseh glasbenih šol v 19. stoletju je
naslednji: pevska šola, ki je nastala za potrebe krajevnega opernega gledali-
šča, v njej je učil Giuseppe Farinelli (1769–1836) in je delovala leta 1817, šola
violinista Alessandra Scaramellija (1779–1862) je delovala med letoma 1822
in 1825, v njej so učili violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet,
kitaro, klavir, petje in kontrapunkt, šola Ferdinanda Karla Lickla (1803–
1864), pianista, skladatelja in pedagoga, ki se je z Dunaja preselil v Trst (pri
njem se je učila tudi Anna Weiss, mama Ferruccia Busonija), šola je delo-
vala leta 1830. Med letoma 1838 in 1843 je Eduard Jaell (pribl. 1783–1849) us-
tanovil šolo za violino, violončelo in klavir. Med letoma 1843 in 1915 je bila
aktivna šola za zborovsko petje za mlade, ki so živeli v Inštitutu za uboge.
Šolo, ki je delovala po metodi Wilhema, sta vodila Francesco Dall‘Ongaro
14 Tržaški Narodni dom in goriški Trgovski dom je zgradil arhitekt Max Fabiani, oba
domova sta bila uničena v fašističnem požigu, tržaški 1920, goriški 1926. V goriškem
požigu so bile uničene originalne skladbe Emila Komela in Joška Jakončiča.
15 Tatjana Gregorič Vuga, »Glasbene povezave na Goriškem ali razklani cvet«, v Nova
Gorica – Gorica: izzivi in možnosti sobivanja: zbornik, ur. Jan Zoltan (Nova Gorica:
Mestna občina, 1997), 127.
16 La cappella civica di San Giusto, 450 anni di musica a Trieste (1538–1988) (Trst: Cap
pella Civica 450, 1989), 15.
196
