Page 231 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 231
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
za šolsko leto 1938/39 ne vsebuje več podatkov, imenikov, seznama produk-
cij in drugih statističnih podatkov o učiteljskem kadru, gojencih in pred-
metih šole GM.
Pogoji za izvajanje pouka so bili težavni, kar kaže zapis Marijana Li-
povška v Ljubljanskem zvonu leta 1938:
Nato so na vrsti tako zvana materialna vprašanja. Vse, kar spada
v šolskem proračunu pod ta naslov, je na državnem konservatori-
ju nezadostno. Nimamo lastnih klavirjev, nimamo v zadostni meri
lastnih učil, imamo le majhen arhivček, nimamo niti ene primerne
učne sobe – vsi prostori so nehigienični in za glasbeni pouk nezado-
stno opremljeni – kaj šele, da bi imeli lastno poslopje!76
Izsek je vzet iz prispevka, ki ga je Lipovšek napisal kot član »Društva
Glasbene akademije«. Le-to je bilo ustanovljeno z namenom, da bi s poli-
tičnimi in drugimi sredstvi dosegli ustanovitev popolne glasbene akademi-
je v Ljubljani, ki bi imela enake pravice kot l. 1937 ustanovljena beograjska
glasbena akademija. Društvo si je prizadevalo, da bi bila ljubljanska aka-
demija zakonsko osnovana in bi profesorjem zagotavljala ustrezne nazive
in plače. Profesorji na konservatoriju namreč niso imeli enakih položajnih
pravic kot učitelji na drugih vrstah državnih šol. Njihove plače so bile nižje,
možnosti za napredovanje ni bilo. Lipovšek, ki je kot dolgoletni profesor na
konservatoriju neposredno zaznaval vso problematiko, nadaljuje:
Popolna glasbena akademija naj nam ohrani vse oddelke že obsto-
ječe šole, visoki šoli naj da značaj in pravico univerz, uredi naj per-
sonalna vprašanja z nastavitvijo zadostnega števila rednih in iz-
rednih profesorjev, docentov in srednješolskih profesorjev, popravi
vir), Peter Golovin (balet), Pavel Godina (kontrabas), Franc Karaš (trobenta, po-
zavna, tuba), Slavko Korošec (flavta), Vaclav Laun (klarinet), Feliks Moravec (rog),
Rado Miglič (gregorijanski koral), Gustav Miller (čelo, ansamblske vaje), Leon Pfei-
fer (violina, komorne vaje), Stanko Premrl (orgle), Robert Primožič (operna šola),
Osip Šest (dramatična igra), dr. Danilo Švara (zborova šola, orkestralne vaje, kore-
peticije), Matija Tomc (orgle), Ivan Turšič (fagot, korepeticije, komorne vaje), Vilko
Ukmar (glasbena zgodovina, estetika, teorija, intonacija) in Vanda Wistinghausen
(solopetje). Ibid., 5–6.
76 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski zvon 58, št. 1 (1938):
67, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-30PS05V9/cb635b76-e62a-4a34-
b4c8-60d592f7f0fb/PDF. Pouk na konservatoriju je takrat potekal le na dveh loka-
cijah: na Vegovi ulici (št. 5) in na Gosposki ulici (št. 8). Učne prostore so le stežka
vzdrževali, kar je oteževalo kasnejšo določitev prostorov za delovanje Glasbene aka-
demije. Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 167.
229
za šolsko leto 1938/39 ne vsebuje več podatkov, imenikov, seznama produk-
cij in drugih statističnih podatkov o učiteljskem kadru, gojencih in pred-
metih šole GM.
Pogoji za izvajanje pouka so bili težavni, kar kaže zapis Marijana Li-
povška v Ljubljanskem zvonu leta 1938:
Nato so na vrsti tako zvana materialna vprašanja. Vse, kar spada
v šolskem proračunu pod ta naslov, je na državnem konservatori-
ju nezadostno. Nimamo lastnih klavirjev, nimamo v zadostni meri
lastnih učil, imamo le majhen arhivček, nimamo niti ene primerne
učne sobe – vsi prostori so nehigienični in za glasbeni pouk nezado-
stno opremljeni – kaj šele, da bi imeli lastno poslopje!76
Izsek je vzet iz prispevka, ki ga je Lipovšek napisal kot član »Društva
Glasbene akademije«. Le-to je bilo ustanovljeno z namenom, da bi s poli-
tičnimi in drugimi sredstvi dosegli ustanovitev popolne glasbene akademi-
je v Ljubljani, ki bi imela enake pravice kot l. 1937 ustanovljena beograjska
glasbena akademija. Društvo si je prizadevalo, da bi bila ljubljanska aka-
demija zakonsko osnovana in bi profesorjem zagotavljala ustrezne nazive
in plače. Profesorji na konservatoriju namreč niso imeli enakih položajnih
pravic kot učitelji na drugih vrstah državnih šol. Njihove plače so bile nižje,
možnosti za napredovanje ni bilo. Lipovšek, ki je kot dolgoletni profesor na
konservatoriju neposredno zaznaval vso problematiko, nadaljuje:
Popolna glasbena akademija naj nam ohrani vse oddelke že obsto-
ječe šole, visoki šoli naj da značaj in pravico univerz, uredi naj per-
sonalna vprašanja z nastavitvijo zadostnega števila rednih in iz-
rednih profesorjev, docentov in srednješolskih profesorjev, popravi
vir), Peter Golovin (balet), Pavel Godina (kontrabas), Franc Karaš (trobenta, po-
zavna, tuba), Slavko Korošec (flavta), Vaclav Laun (klarinet), Feliks Moravec (rog),
Rado Miglič (gregorijanski koral), Gustav Miller (čelo, ansamblske vaje), Leon Pfei-
fer (violina, komorne vaje), Stanko Premrl (orgle), Robert Primožič (operna šola),
Osip Šest (dramatična igra), dr. Danilo Švara (zborova šola, orkestralne vaje, kore-
peticije), Matija Tomc (orgle), Ivan Turšič (fagot, korepeticije, komorne vaje), Vilko
Ukmar (glasbena zgodovina, estetika, teorija, intonacija) in Vanda Wistinghausen
(solopetje). Ibid., 5–6.
76 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski zvon 58, št. 1 (1938):
67, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-30PS05V9/cb635b76-e62a-4a34-
b4c8-60d592f7f0fb/PDF. Pouk na konservatoriju je takrat potekal le na dveh loka-
cijah: na Vegovi ulici (št. 5) in na Gosposki ulici (št. 8). Učne prostore so le stežka
vzdrževali, kar je oteževalo kasnejšo določitev prostorov za delovanje Glasbene aka-
demije. Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 167.
229