Page 230 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 230
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Poročilo za šolsko leto 1937/38 navaja dve učiteljici otroškega glasbene-
ga vrtca: Miro Vekselj in Herto Kralj.71 To letno poročilo je strukturirano
drugače od prejšnjih let glede na podatke za Državni konservatorij in šolo
GM. V statističnih prikazih za konservatorij je v povezavi z njegovim pred-
metnikom ločeno predstavljeno število gojencev pri istem inštrumentu kot
glavnem predmetu in kot stranskem predmetu (npr. pri klavirju, violini,
violončelu, trobenti, idr.). Prav tako so v »Imeniku« gojencev konservatori-
ja prvič pod skupnim naslovom zavedeni slušatelji »Visoke šole in pedago-
škega oddelka«.72
Zadnje letno poročilo (1938/39) pred preoblikovanjem državnega kon-
servatorija v Glasbeno akademijo in Srednjo glasbeno šolo strukturno še ne
nakazuje sprememb. Izobraževalne stopnje in oddelki so bili enaki kot prej.
Na Visoko šolo so po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu spreje-
mali zelo nadarjene gojence s končanimi tremi letniki Srednje šole konser-
vatorija. Na Visoki šoli so poučevali klavir, violino, violončelo, solopetje,
kompozicijo in orgle. Nanjo je bilo vpisanih 34 gojencev, od katerih se jih
20 izobraževalo še na Pedagoškem-učiteljskem oddelku. Na njem so imeli
naslednji sklop predmetov: glasbena psihologija, glasbena metodika, glas-
bena pedagogika, hospitacije, praktično poučevanje.73 Na konservatoriju je
poučevalo 16 »imenovanih« učiteljev74 in 20 honorarnih učiteljev.75 Poročilo
zno je prodrlo spoznanje, da je potrebno razvijati elemente glasbene vzgoje (ritmični
in melodični čut) že s četrtim ali petim letom, vsekakor pa pred osmim letom«. Budko-
vič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 96.
71 Otroški glasbeni vrtec je imel prva javna nastopa 22. in 25 maja 1938. Program je vkl-
jučeval petje, deklamacijo in ritmiko. Prim. Poročilo o šolskem letu 1937/38 (Ljubl-
jana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1938), 46, https://dlib.si/stream/URN:NBN:-
SI:DOC-D7AY4EUU/83e36c1d-1b00-4f1a-a149-5f510cbb57d0/PDF.
72 Ibid., 10, 24, 28.
73 Prim. Poročilo o šolskem letu 1938/39 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljublja-
ni, 1938), 13, https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9YXCJ6VD/bb92c7da-bbf4-
41c6-a0c7-f9a383e87cca/PDF.
74 To so bili ravnatelj Julij Betetto (solopetje), Majda Dugan-Lovše (solopetje), Jeanet-
ta Foedransperg (solopetje), Karel Jeraj (violina, viola, korepeticije), Marijan Lipo-
všek (klavir, harmonija, klavirsko spremljevanje), Marijana Mahkota (klavir, teori-
ja, intonacija, ritem, hospitacije), Slavko Osterc (skladba, harmonija, kontrapunkt,
inštrumentacija, oblikoslovje), Anton Ravnik (klavir, klavirsko spremljevanje), Jan-
ko Ravnik (klavir, klavirsko spremljevanje), Karel Rupel (violina, komorne vaje),
Lucijan Marija Škerjanc (klavir, nauk o inštrumentih, dirigiranje, partiturna igra,
akustika), Pavel Šivic (klavir, harmonija, kontrapunkt), Jan Šlais (violina), Marija
Šmalc (klavir), Angela Trost (solopetje, fiziologija in fonetika) in Zora Zarnik (kla-
vir). Ibid., 5.
75 Na konservatoriju so honorarno poučevali: Josip Bareš (oboa), dr. Dragotin Cvet-
ko (teorija, intonacija, psihologija, metodika, pedagogika), Karel Dernovšek (kla-
228
Poročilo za šolsko leto 1937/38 navaja dve učiteljici otroškega glasbene-
ga vrtca: Miro Vekselj in Herto Kralj.71 To letno poročilo je strukturirano
drugače od prejšnjih let glede na podatke za Državni konservatorij in šolo
GM. V statističnih prikazih za konservatorij je v povezavi z njegovim pred-
metnikom ločeno predstavljeno število gojencev pri istem inštrumentu kot
glavnem predmetu in kot stranskem predmetu (npr. pri klavirju, violini,
violončelu, trobenti, idr.). Prav tako so v »Imeniku« gojencev konservatori-
ja prvič pod skupnim naslovom zavedeni slušatelji »Visoke šole in pedago-
škega oddelka«.72
Zadnje letno poročilo (1938/39) pred preoblikovanjem državnega kon-
servatorija v Glasbeno akademijo in Srednjo glasbeno šolo strukturno še ne
nakazuje sprememb. Izobraževalne stopnje in oddelki so bili enaki kot prej.
Na Visoko šolo so po uspešno opravljenem sprejemnem preizkusu spreje-
mali zelo nadarjene gojence s končanimi tremi letniki Srednje šole konser-
vatorija. Na Visoki šoli so poučevali klavir, violino, violončelo, solopetje,
kompozicijo in orgle. Nanjo je bilo vpisanih 34 gojencev, od katerih se jih
20 izobraževalo še na Pedagoškem-učiteljskem oddelku. Na njem so imeli
naslednji sklop predmetov: glasbena psihologija, glasbena metodika, glas-
bena pedagogika, hospitacije, praktično poučevanje.73 Na konservatoriju je
poučevalo 16 »imenovanih« učiteljev74 in 20 honorarnih učiteljev.75 Poročilo
zno je prodrlo spoznanje, da je potrebno razvijati elemente glasbene vzgoje (ritmični
in melodični čut) že s četrtim ali petim letom, vsekakor pa pred osmim letom«. Budko-
vič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 96.
71 Otroški glasbeni vrtec je imel prva javna nastopa 22. in 25 maja 1938. Program je vkl-
jučeval petje, deklamacijo in ritmiko. Prim. Poročilo o šolskem letu 1937/38 (Ljubl-
jana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1938), 46, https://dlib.si/stream/URN:NBN:-
SI:DOC-D7AY4EUU/83e36c1d-1b00-4f1a-a149-5f510cbb57d0/PDF.
72 Ibid., 10, 24, 28.
73 Prim. Poročilo o šolskem letu 1938/39 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljublja-
ni, 1938), 13, https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9YXCJ6VD/bb92c7da-bbf4-
41c6-a0c7-f9a383e87cca/PDF.
74 To so bili ravnatelj Julij Betetto (solopetje), Majda Dugan-Lovše (solopetje), Jeanet-
ta Foedransperg (solopetje), Karel Jeraj (violina, viola, korepeticije), Marijan Lipo-
všek (klavir, harmonija, klavirsko spremljevanje), Marijana Mahkota (klavir, teori-
ja, intonacija, ritem, hospitacije), Slavko Osterc (skladba, harmonija, kontrapunkt,
inštrumentacija, oblikoslovje), Anton Ravnik (klavir, klavirsko spremljevanje), Jan-
ko Ravnik (klavir, klavirsko spremljevanje), Karel Rupel (violina, komorne vaje),
Lucijan Marija Škerjanc (klavir, nauk o inštrumentih, dirigiranje, partiturna igra,
akustika), Pavel Šivic (klavir, harmonija, kontrapunkt), Jan Šlais (violina), Marija
Šmalc (klavir), Angela Trost (solopetje, fiziologija in fonetika) in Zora Zarnik (kla-
vir). Ibid., 5.
75 Na konservatoriju so honorarno poučevali: Josip Bareš (oboa), dr. Dragotin Cvet-
ko (teorija, intonacija, psihologija, metodika, pedagogika), Karel Dernovšek (kla-
228
