Page 232 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 232
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
naj krivice, ki so se godile večini učiteljskega osebja na zavodu, ure-
di naj vsa materialna vprašanja, zlasti vprašanje primernih instru-
mentov za pouk, in končno bo treba misliti tudi na zgradbo lastne-
ga poslopja. Beograd nam mora dati tudi to! Slovenija se svoje vloge
kot davke plačujoča dežela vse premalo zaveda.77
Prizadevanja za ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani so bila
uresničena 9. avgusta l. 1939, ko je bila v Službenih novinah objavljena za-
konska uredba o delovanju umetniških šol v Kraljevini Jugoslaviji. Opre-
deljene so bile kot Visoke šole (likovna akademija, glasbena akademija; obe
sta pomenili najvišji stopnji izobraževanja in imeli priznan status vseučili-
ških fakultet), Srednje šole (za uporabno umetnost, za glasbeno in gledali-
ško umetnost; priznana jim je izobrazbena stopnja popolne srednje šole) in
Nižje šole (za glasbeno in gledališko umetnost, izobrazbena stopnja je bila
primerljiva z ljudsko šolo). Z navedenim dnem uveljavitve uredbe je bil uki-
njen Državni konservatorij v Ljubljani, v veljavo pa so stopili programi in
učni načrti za Glasbeno akademijo in Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani.78
Sklep
Z ustanovitvijo konservatorija ljubljanske Glasbene matice l. 1919 je bila
vzpostavljena celotna vertikala glasbenega šolstva na Slovenskem. Z njim
je bila glasbeno nadarjenim in zainteresiranim posameznikom dana mož-
nost profesionalnega izobraževanja na pevskem, inštrumentalnem, kom-
pozicijskem, dirigentskem in glasbenopedagoškem področju na domačih
tleh. Hkrati so se na nižjih izobraževalnih stopnjah konservatorija šolali
ljubitelji glasbe, ki so se kasneje vključevali v amaterske glasbene dejavnosti
in bili koncertna publika. Slušatelji, ki so se odločili za profesionalno glas-
beno pot, so po absolviranih programih začeli delovati kot umetniki - po-
ustvarjalci in ustvarjalci na koncertnem in opernem področju. Pedagoško
delovanje jim je omogočil opravljeni državni izpit iz glasbe. Posamezni-
ki glasbeniki so svoja znanja nadgrajevali na tujih visokošolskih glasbeno-
-izobraževalnih ustanovah, kamor so bili sprejeti zaradi dobre predhodne
strokovne izobrazbe.
Konservatorij je s svojim delovanjem spodbujal slovensko glasbeno
produkcijo in reprodukcijo. Njegova razvojna pot na področju oblikova-
77 Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, 68–69.
78 Anon., »Uredba o umetniških šolah. Ljubljana dobi umetnostne akademije», Slovenec
67, št. 181a (10. 8. 1939): 2, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QE1Y5MXE
/0c28be4f-167f-49e3-855b-15547f51d39d/PDF.
230
naj krivice, ki so se godile večini učiteljskega osebja na zavodu, ure-
di naj vsa materialna vprašanja, zlasti vprašanje primernih instru-
mentov za pouk, in končno bo treba misliti tudi na zgradbo lastne-
ga poslopja. Beograd nam mora dati tudi to! Slovenija se svoje vloge
kot davke plačujoča dežela vse premalo zaveda.77
Prizadevanja za ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani so bila
uresničena 9. avgusta l. 1939, ko je bila v Službenih novinah objavljena za-
konska uredba o delovanju umetniških šol v Kraljevini Jugoslaviji. Opre-
deljene so bile kot Visoke šole (likovna akademija, glasbena akademija; obe
sta pomenili najvišji stopnji izobraževanja in imeli priznan status vseučili-
ških fakultet), Srednje šole (za uporabno umetnost, za glasbeno in gledali-
ško umetnost; priznana jim je izobrazbena stopnja popolne srednje šole) in
Nižje šole (za glasbeno in gledališko umetnost, izobrazbena stopnja je bila
primerljiva z ljudsko šolo). Z navedenim dnem uveljavitve uredbe je bil uki-
njen Državni konservatorij v Ljubljani, v veljavo pa so stopili programi in
učni načrti za Glasbeno akademijo in Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani.78
Sklep
Z ustanovitvijo konservatorija ljubljanske Glasbene matice l. 1919 je bila
vzpostavljena celotna vertikala glasbenega šolstva na Slovenskem. Z njim
je bila glasbeno nadarjenim in zainteresiranim posameznikom dana mož-
nost profesionalnega izobraževanja na pevskem, inštrumentalnem, kom-
pozicijskem, dirigentskem in glasbenopedagoškem področju na domačih
tleh. Hkrati so se na nižjih izobraževalnih stopnjah konservatorija šolali
ljubitelji glasbe, ki so se kasneje vključevali v amaterske glasbene dejavnosti
in bili koncertna publika. Slušatelji, ki so se odločili za profesionalno glas-
beno pot, so po absolviranih programih začeli delovati kot umetniki - po-
ustvarjalci in ustvarjalci na koncertnem in opernem področju. Pedagoško
delovanje jim je omogočil opravljeni državni izpit iz glasbe. Posamezni-
ki glasbeniki so svoja znanja nadgrajevali na tujih visokošolskih glasbeno-
-izobraževalnih ustanovah, kamor so bili sprejeti zaradi dobre predhodne
strokovne izobrazbe.
Konservatorij je s svojim delovanjem spodbujal slovensko glasbeno
produkcijo in reprodukcijo. Njegova razvojna pot na področju oblikova-
77 Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, 68–69.
78 Anon., »Uredba o umetniških šolah. Ljubljana dobi umetnostne akademije», Slovenec
67, št. 181a (10. 8. 1939): 2, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QE1Y5MXE
/0c28be4f-167f-49e3-855b-15547f51d39d/PDF.
230
