Page 233 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 233
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
nja predmetnikov in učnih načrtov za različne stopnje izobraževanja je bila
povezana s profesorskim kadrom, ki je deloval na posameznih oddelkih.
V dostopnih virih nismo zasledili natančnih podatkov o časovnem traja-
nju pouka pri posameznih predmetih in njihovi izvedbi glede na učno ob-
liko (individualni pouk, skupinski pouk). Potrebno bo raziskati še nekate-
re zapuščine nekdanjih profesorjev na konservatoriju, v katerih bi se lahko
nahajali učni načrti za posamezne predmete, in iz njih izluščiti morebitne
specifične metode poučevanja. Dosežkov konservatorija v dveh desetletjih
delovanja ne moremo neposredno primerjati z dosežki drugih evropskih
konservatorijev z večdesetletno tradicijo delovanja, saj so le-ti imeli tudi
drugačne kontekstualne okoliščine ter kadrovske in materialne pogoje za
delo. Zaključimo pa lahko, da je bil ljubljanski konservatorij kljub skrom-
nim pogojem, v katerih je deloval, pomemben gradnik slovenskega glasbe-
no-izobraževalnega sistema ter v najširšem pogledu glasbenoumetniške in
kulturne identitete.
Bibliografija
Anon. »Konservatorij «Glasbene Matice»«. Slovenski narod 52, št. 214 (14. 09. 1919): 5.
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9RCZI5KT/e66ccebb-00b9-
42cc-88c4-0e12943e0f15/PDF.
Anon. »Pravila Glasbene Matice v Ljubljani 1872«, §1. V: Nataša Cigoj Krstulović,
Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2015.
Anon. »Razne reči«. Cerkveni glasbenik 42, št. 5–6 (1919): 48. https://www.dlib.
si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AGX3RPPG/0cf99f bd-eb7d-4eb5-82dc-f-
86c5365a0c5/PDF.
Anon. »Uredba o umetniških šolah. Ljubljana dobi umetnostne akademije».
Slovenec 67, št. 181a (10. 8. 1939): 2. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:
SI:DOC-QE1Y5MXE/0c28be4f-167f-49e3-855b-15547f51d39d/PDF.
Bohak, Tina. »Betetto, Julij (1885–1963)«. Slovenska biografija. Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni cen-
ter SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140184/#novi-
slovenski-biografski-leksikon.
Bohak, Tina. »Pevska šola Julija Betetta«. Diss., Univerza v Ljubljani, 2013.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljublja-
na: Akademija za glasbo, 2015.
Budkovič, Cvetko. »Matej Hubad«. Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgo-
dovino 36, št. 1/2 (1988): 48–59. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:
DOC-XHU6ZC3D/71bd1c4f-6bfa-4b4b-a559-0c645f1eb87f/PDF.
231
nja predmetnikov in učnih načrtov za različne stopnje izobraževanja je bila
povezana s profesorskim kadrom, ki je deloval na posameznih oddelkih.
V dostopnih virih nismo zasledili natančnih podatkov o časovnem traja-
nju pouka pri posameznih predmetih in njihovi izvedbi glede na učno ob-
liko (individualni pouk, skupinski pouk). Potrebno bo raziskati še nekate-
re zapuščine nekdanjih profesorjev na konservatoriju, v katerih bi se lahko
nahajali učni načrti za posamezne predmete, in iz njih izluščiti morebitne
specifične metode poučevanja. Dosežkov konservatorija v dveh desetletjih
delovanja ne moremo neposredno primerjati z dosežki drugih evropskih
konservatorijev z večdesetletno tradicijo delovanja, saj so le-ti imeli tudi
drugačne kontekstualne okoliščine ter kadrovske in materialne pogoje za
delo. Zaključimo pa lahko, da je bil ljubljanski konservatorij kljub skrom-
nim pogojem, v katerih je deloval, pomemben gradnik slovenskega glasbe-
no-izobraževalnega sistema ter v najširšem pogledu glasbenoumetniške in
kulturne identitete.
Bibliografija
Anon. »Konservatorij «Glasbene Matice»«. Slovenski narod 52, št. 214 (14. 09. 1919): 5.
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9RCZI5KT/e66ccebb-00b9-
42cc-88c4-0e12943e0f15/PDF.
Anon. »Pravila Glasbene Matice v Ljubljani 1872«, §1. V: Nataša Cigoj Krstulović,
Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne. Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2015.
Anon. »Razne reči«. Cerkveni glasbenik 42, št. 5–6 (1919): 48. https://www.dlib.
si/stream/URN:NBN:SI:DOC-AGX3RPPG/0cf99f bd-eb7d-4eb5-82dc-f-
86c5365a0c5/PDF.
Anon. »Uredba o umetniških šolah. Ljubljana dobi umetnostne akademije».
Slovenec 67, št. 181a (10. 8. 1939): 2. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:
SI:DOC-QE1Y5MXE/0c28be4f-167f-49e3-855b-15547f51d39d/PDF.
Bohak, Tina. »Betetto, Julij (1885–1963)«. Slovenska biografija. Ljubljana: Slo-
venska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni cen-
ter SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi140184/#novi-
slovenski-biografski-leksikon.
Bohak, Tina. »Pevska šola Julija Betetta«. Diss., Univerza v Ljubljani, 2013.
Bohak, Tina. Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev. Ljublja-
na: Akademija za glasbo, 2015.
Budkovič, Cvetko. »Matej Hubad«. Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgo-
dovino 36, št. 1/2 (1988): 48–59. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:
DOC-XHU6ZC3D/71bd1c4f-6bfa-4b4b-a559-0c645f1eb87f/PDF.
231
