Page 228 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 228
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Kljub formalni ločenosti ustanov, poročilo izraža praktično sodelovanje
konservatorija s šolo GM tudi z ločeno predstavitvijo podatkov o delovanju
šole GM. Tovrstni statistični podatki so nato vključeni v vsa naslednja letna
poročila konservatorija.
Poročilo za šolsko leto 1935/36 obeležuje deseto obletnico podržavlje-
nja konservatorija. V njem je uvodoma objavljen govor ravnatelja Betetta,
ki ga je imel na tretji jubilejni produkciji konservatorija (8. 6. 1936). V njem
strnjeno predstavi razvoj ustanove in izpostavi pomen glasbene umetnosti
za človeka in narod ter vlogo ustrezne glasbene vzgoje.
Baviti se z umetnostjo glasbe, spoznavati njene tajnosti, oplemeni-
ti duševno nastrojenje, izoblikuje značaj. Tega dejstva ne more nih-
če zanikati. In med panogami umetnosti je predvsem glasba, ki dá
človeku notranji vzgon, ki poživlja njegov duševni ritem, mu otvar-
ja široke poljane duševnega izživljanja ter ga zaradi tega uvaja v
skrivnosti profinjene čustvenosti. […] Franc Liszt, eden največjih
glasbenikov in klavirskih virtuozov, je dejal, da je glasba velevažen
faktor med sredstvi, ki pridejo v poštev za vzgojo doraščajoče mla-
dine. Pravilen, sistematičen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v
svetu duševnosti in čustvenosti posameznika, ga vzgaja h kritične-
mu opazovanju in dojemanju. Celo v čustvovanju otroka je glasba
dobrodošel gost, ki mu vzbuja fantazijo, ko stopa s prvimi plašnimi
koraki v nov, njemu doslej nepoznani svet tonov. V tem spoznanju
in na piedestalu te neovrgljive resnice bi morali vsi v poštev priha-
jajoči faktorji, počenši od staršev pa do voditeljev in organizatorjev
narodne prosvete storiti vse, da doseže glasbena vzgoja med naro-
dom kar največji razmah.65
Kakovostno glasbeno vzgojo zagotavlja strokovno izobražen in izku-
šen profesorski kader in ravnatelj Betetto zagotavlja, da ga konservatorij
ima. Profesorji morajo v učencih vzbuditi veselje in radost, da bodo vadi-
li in napredovali pri študiju glasbenih predmetov. Betettov govor v celoti
kaže, kako se je zavedal pomena celostne glasbene vzgoje mladine in odgo-
vornosti, ki jo je imel kot pedagoški vodja ustanove. Skrbel je tudi za razvoj
in nadgradnjo predmetnika. Poročilo za šolsko leto 1935/36 navaja 48 glav-
nih in stranskih predmetov. Gre za enoten seznam predmetov z okrajšava-
mi za vse izobraževalne stopnje konservatorija. Med njimi prvič zasledimo
65 Poročilo o šolskem letu 1935/36 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1936),
5, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U782TAIE/1c8d63d1-f2fd-46b0-
8b9b-aa248f72977b/PDF.
226
Kljub formalni ločenosti ustanov, poročilo izraža praktično sodelovanje
konservatorija s šolo GM tudi z ločeno predstavitvijo podatkov o delovanju
šole GM. Tovrstni statistični podatki so nato vključeni v vsa naslednja letna
poročila konservatorija.
Poročilo za šolsko leto 1935/36 obeležuje deseto obletnico podržavlje-
nja konservatorija. V njem je uvodoma objavljen govor ravnatelja Betetta,
ki ga je imel na tretji jubilejni produkciji konservatorija (8. 6. 1936). V njem
strnjeno predstavi razvoj ustanove in izpostavi pomen glasbene umetnosti
za človeka in narod ter vlogo ustrezne glasbene vzgoje.
Baviti se z umetnostjo glasbe, spoznavati njene tajnosti, oplemeni-
ti duševno nastrojenje, izoblikuje značaj. Tega dejstva ne more nih-
če zanikati. In med panogami umetnosti je predvsem glasba, ki dá
človeku notranji vzgon, ki poživlja njegov duševni ritem, mu otvar-
ja široke poljane duševnega izživljanja ter ga zaradi tega uvaja v
skrivnosti profinjene čustvenosti. […] Franc Liszt, eden največjih
glasbenikov in klavirskih virtuozov, je dejal, da je glasba velevažen
faktor med sredstvi, ki pridejo v poštev za vzgojo doraščajoče mla-
dine. Pravilen, sistematičen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v
svetu duševnosti in čustvenosti posameznika, ga vzgaja h kritične-
mu opazovanju in dojemanju. Celo v čustvovanju otroka je glasba
dobrodošel gost, ki mu vzbuja fantazijo, ko stopa s prvimi plašnimi
koraki v nov, njemu doslej nepoznani svet tonov. V tem spoznanju
in na piedestalu te neovrgljive resnice bi morali vsi v poštev priha-
jajoči faktorji, počenši od staršev pa do voditeljev in organizatorjev
narodne prosvete storiti vse, da doseže glasbena vzgoja med naro-
dom kar največji razmah.65
Kakovostno glasbeno vzgojo zagotavlja strokovno izobražen in izku-
šen profesorski kader in ravnatelj Betetto zagotavlja, da ga konservatorij
ima. Profesorji morajo v učencih vzbuditi veselje in radost, da bodo vadi-
li in napredovali pri študiju glasbenih predmetov. Betettov govor v celoti
kaže, kako se je zavedal pomena celostne glasbene vzgoje mladine in odgo-
vornosti, ki jo je imel kot pedagoški vodja ustanove. Skrbel je tudi za razvoj
in nadgradnjo predmetnika. Poročilo za šolsko leto 1935/36 navaja 48 glav-
nih in stranskih predmetov. Gre za enoten seznam predmetov z okrajšava-
mi za vse izobraževalne stopnje konservatorija. Med njimi prvič zasledimo
65 Poročilo o šolskem letu 1935/36 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1936),
5, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-U782TAIE/1c8d63d1-f2fd-46b0-
8b9b-aa248f72977b/PDF.
226
