Page 237 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 237
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.235-247
Julij Betetto in njegova vloga v upravnem
in pedagoškem ustroju ljubljanskega
konservatorija
Tina Bohak Adam
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Zgodovina ustroja ljubljanskega konservatorija sega v leto 1919, ko je bila
realizirana dolgoletna želja odbornikov, da Glasbena matica postane
»pravi konservatorij vseh Jugoslovanov«.1 Ministrstvo za uk in bogoča-
stje2 v Ljubljani je na podlagi dokumentacije konzistorija, izvršnega od-
bora in članov komisij z odlokom 5. januarja 1920 ustanovilo prvi Ju-
goslovanski konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost, ki je s tem
dnem dobil pravico javnosti.3 Na slovenskem ozemlju je bila tako usta-
novljena prva ustanova v zgodovini glasbenega šolstva, katere primar-
ni namen je bilo glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov v celot-
ni vertikali.
Primarne naloge konservatorija so bile izobraziti kadre, usposobljene
za izvajanje orkestralne glasbe, sodelovanje pri opernih predstavah, v sim-
foničnih in vojaških orkestrih ter izobraževanje opernih pevcev in opernih
zboristov ter dramskih igralcev. Ravnatelj Hubad je navajal še potrebe po
umetnikih pianistih, violinistih, violončelistih, solistih vseh instrumentov,
potrebe po izobrazbi za glasbene učitelje (za poučevanje glasbenega pred-
meta na glasbenih šolah, gimnazijah, učiteljiščih idr., potrebe po društvih,
1 Izvestje Glasbene matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (Ljubljana:
Glasbena matica, 1908), 11.
2 Danes Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
3 Narodna in univerzitetna knjižnica (dalje NUK) Ljubljana, Glasbena zbirka, fond
Glasbena matica, zapisniki sej odbora Glasbene matice, 28. 1. 1920.
235
Julij Betetto in njegova vloga v upravnem
in pedagoškem ustroju ljubljanskega
konservatorija
Tina Bohak Adam
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Zgodovina ustroja ljubljanskega konservatorija sega v leto 1919, ko je bila
realizirana dolgoletna želja odbornikov, da Glasbena matica postane
»pravi konservatorij vseh Jugoslovanov«.1 Ministrstvo za uk in bogoča-
stje2 v Ljubljani je na podlagi dokumentacije konzistorija, izvršnega od-
bora in članov komisij z odlokom 5. januarja 1920 ustanovilo prvi Ju-
goslovanski konservatorij za glasbeno in igralsko umetnost, ki je s tem
dnem dobil pravico javnosti.3 Na slovenskem ozemlju je bila tako usta-
novljena prva ustanova v zgodovini glasbenega šolstva, katere primar-
ni namen je bilo glasbeno izobraževanje poklicnih glasbenikov v celot-
ni vertikali.
Primarne naloge konservatorija so bile izobraziti kadre, usposobljene
za izvajanje orkestralne glasbe, sodelovanje pri opernih predstavah, v sim-
foničnih in vojaških orkestrih ter izobraževanje opernih pevcev in opernih
zboristov ter dramskih igralcev. Ravnatelj Hubad je navajal še potrebe po
umetnikih pianistih, violinistih, violončelistih, solistih vseh instrumentov,
potrebe po izobrazbi za glasbene učitelje (za poučevanje glasbenega pred-
meta na glasbenih šolah, gimnazijah, učiteljiščih idr., potrebe po društvih,
1 Izvestje Glasbene matice v Ljubljani o 36. društvenem letu 1907/1908 (Ljubljana:
Glasbena matica, 1908), 11.
2 Danes Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
3 Narodna in univerzitetna knjižnica (dalje NUK) Ljubljana, Glasbena zbirka, fond
Glasbena matica, zapisniki sej odbora Glasbene matice, 28. 1. 1920.
235
