Page 308 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 308
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Na VII. stopnji v duru je zm. trozvok disonanca. Disonanco tvori
zmanjšana 5, ki ne sme nastopiti poljubno. Za enkrat bo nastopi-
la le pripravljeno, t. j. da bo ležala kot harmonska vez iz prejšnje-
ga akorda. Potem jo moramo razvezati, t. j. da gre za eno stop-
njo navzdol – rečemo, da pade. Bas naredi tzv. močan korak, t.
j. č. 4 navzgor ali č. 5 dol, torej iz VII. v III. V nekaterih slučajih
bomo morali pri razvezavi opustiti harmonsko vez, da bi se glaso-
vi ne križali. VII. st. lahko nastopi za sedaj le po IV. ali II. – razve-
zovali jo bomo zaenkrat le v III. Tudi tukaj podvajamo prvenstve-
no osnovni ton, zmanjšane 5 pa nikakor ne. [Prim. po II, po IV. in
razvezava.] [Vaje.]26
V poglavju Prostejši nastop VII. st. pa poda naslednjo razlago oz.
napotke.
Zmanjšana 5 pri trozvoku VII. st. lahko nastopi tudi, če ni prip-
ravljena. Lahko pride in odide stopnjema, kakor bas pri 6/4akor-
du. Edino stopnjema dol priti in navzgor oditi ne sme. Lahko nas-
topi tudi skokoma navzgor, razveže se pa s tem, da pade. Skokoma
navzdol ne sme priti. V izjemnih slučajih, kjer pride in odide stop-
njema v enem glasu v isti smeri navzgor, v drugem glasu pa v isti
smeri navzdol, je lahko celo podvojena. Razen v III. jo lahko razve-
zujemo tudi v I. Včasih jo razvežemo retardirano, t.j. da zmanjša-
na 5 ne pade takoj, ampak še leži v prihodnjem akordu kot akordni
ton, pač pa potem mora pasti.27
Ti Osterčevi zanimivi napotki kažejo na njegovo svojsko pojmovanje tega
trozvoka, ki ga, kot kaže opis, ne pojmuje kot polnokrvni akord domi-
nantne narave, marveč je osredotočen na interval zmanjšane kvinte, ki ga
obravnava bolj z načeli kontrapunkta kakor pa harmonije. Pomenljivo pa
je, da tvori poglavje Prostejši nastop VII. st. neposreden uvod v obravnavo
poglavij o Četverozvokih. Tudi v obravnavi septim v teh akordih izhaja iz
predhodne obravnave zmanjšane kvinte. Takole pravi:
7ak. nastopi v stavku pod podobnimi pogoji kakor trozvok VII. 7ak.
je pripravljen s tem, da leži 7 iz prejšnjega akorda kot harmonska
vez. Razveže se pa, da 7 pade, bas pa naredi ali močan korak (4 gor
ali 5 dol) ali pa zastopnico močnega koraka (sekundo gor). Močan
26 Ibid., 8–9.
27 Ibid., 11–12.
306
Na VII. stopnji v duru je zm. trozvok disonanca. Disonanco tvori
zmanjšana 5, ki ne sme nastopiti poljubno. Za enkrat bo nastopi-
la le pripravljeno, t. j. da bo ležala kot harmonska vez iz prejšnje-
ga akorda. Potem jo moramo razvezati, t. j. da gre za eno stop-
njo navzdol – rečemo, da pade. Bas naredi tzv. močan korak, t.
j. č. 4 navzgor ali č. 5 dol, torej iz VII. v III. V nekaterih slučajih
bomo morali pri razvezavi opustiti harmonsko vez, da bi se glaso-
vi ne križali. VII. st. lahko nastopi za sedaj le po IV. ali II. – razve-
zovali jo bomo zaenkrat le v III. Tudi tukaj podvajamo prvenstve-
no osnovni ton, zmanjšane 5 pa nikakor ne. [Prim. po II, po IV. in
razvezava.] [Vaje.]26
V poglavju Prostejši nastop VII. st. pa poda naslednjo razlago oz.
napotke.
Zmanjšana 5 pri trozvoku VII. st. lahko nastopi tudi, če ni prip-
ravljena. Lahko pride in odide stopnjema, kakor bas pri 6/4akor-
du. Edino stopnjema dol priti in navzgor oditi ne sme. Lahko nas-
topi tudi skokoma navzgor, razveže se pa s tem, da pade. Skokoma
navzdol ne sme priti. V izjemnih slučajih, kjer pride in odide stop-
njema v enem glasu v isti smeri navzgor, v drugem glasu pa v isti
smeri navzdol, je lahko celo podvojena. Razen v III. jo lahko razve-
zujemo tudi v I. Včasih jo razvežemo retardirano, t.j. da zmanjša-
na 5 ne pade takoj, ampak še leži v prihodnjem akordu kot akordni
ton, pač pa potem mora pasti.27
Ti Osterčevi zanimivi napotki kažejo na njegovo svojsko pojmovanje tega
trozvoka, ki ga, kot kaže opis, ne pojmuje kot polnokrvni akord domi-
nantne narave, marveč je osredotočen na interval zmanjšane kvinte, ki ga
obravnava bolj z načeli kontrapunkta kakor pa harmonije. Pomenljivo pa
je, da tvori poglavje Prostejši nastop VII. st. neposreden uvod v obravnavo
poglavij o Četverozvokih. Tudi v obravnavi septim v teh akordih izhaja iz
predhodne obravnave zmanjšane kvinte. Takole pravi:
7ak. nastopi v stavku pod podobnimi pogoji kakor trozvok VII. 7ak.
je pripravljen s tem, da leži 7 iz prejšnjega akorda kot harmonska
vez. Razveže se pa, da 7 pade, bas pa naredi ali močan korak (4 gor
ali 5 dol) ali pa zastopnico močnega koraka (sekundo gor). Močan
26 Ibid., 8–9.
27 Ibid., 11–12.
306
