Page 320 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 320
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
mo tudi dur-mol.«67 Še bolj jasen je v zadnjem poglavju o Absolutni kroma-
tiki, kjer trdi:
Včasih bomo uporabljali gotove vertikalne komplekse zaradi barve
(kolorita), včasih zaradi eksotike, včasih zaradi še drugih smotrov
– največkrat pa (vsaj v absolutni glasbi) zaradi logike, t.j. funkcije.
[…] Viške bo pri absolutni glasbi gotovo stopnjevala funkcijska lo-
gika disonanc (prim. 36, d, e).68
Notni primer 5: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Absolutna kromatika, notni
primer št. 36, str. 108.
Povedano še jasneje sledi iz razlage k obema primeroma d in e:
Funkcije posameznih tonov v primeru d: des pade v c, gis stopi v a,
g leži kot harmonska vez iz prvega akorda v drugega, ges pade v f,
h je ‚leitton‘ v c, c je dominanta, le f (močan korak, avtentična ka-
denca). Tvorba f-c-f-g-a-c je modificiran durov 3zvok. / V prime-
ru e: Dis stopi v e, d je harmonska vez, h stopi v c, b pade v a, des
pade v c, as pade v g, g je dominanta h toniki c, c je dominanta k f,
ki modificira akord c-g-c-g-a-c-d-e (kot subdominanta) še v basu.
// Konec.69
Tako Osterc zaključi svojo razpravo. Dodaten komentar k temu primeru in
povedanemu nam ni potreben.
Karol Pahor – praktičen primer Osterčeve skladateljske
didaktike
Ostane nam še kratka omemba dokumentiranega dopisenega poučevanja
kompozicije, ki se nam je tudi ohranilo v Osterčevi zapuščini v NUKu. V
ne čisto polnih štirinajstih letih učiteljevanja na Konzervatoriju oz. kasne-
67 Ibid., 105.
68 Ibid., 106–107.
69 Ibid., 108–109.
318
mo tudi dur-mol.«67 Še bolj jasen je v zadnjem poglavju o Absolutni kroma-
tiki, kjer trdi:
Včasih bomo uporabljali gotove vertikalne komplekse zaradi barve
(kolorita), včasih zaradi eksotike, včasih zaradi še drugih smotrov
– največkrat pa (vsaj v absolutni glasbi) zaradi logike, t.j. funkcije.
[…] Viške bo pri absolutni glasbi gotovo stopnjevala funkcijska lo-
gika disonanc (prim. 36, d, e).68
Notni primer 5: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Absolutna kromatika, notni
primer št. 36, str. 108.
Povedano še jasneje sledi iz razlage k obema primeroma d in e:
Funkcije posameznih tonov v primeru d: des pade v c, gis stopi v a,
g leži kot harmonska vez iz prvega akorda v drugega, ges pade v f,
h je ‚leitton‘ v c, c je dominanta, le f (močan korak, avtentična ka-
denca). Tvorba f-c-f-g-a-c je modificiran durov 3zvok. / V prime-
ru e: Dis stopi v e, d je harmonska vez, h stopi v c, b pade v a, des
pade v c, as pade v g, g je dominanta h toniki c, c je dominanta k f,
ki modificira akord c-g-c-g-a-c-d-e (kot subdominanta) še v basu.
// Konec.69
Tako Osterc zaključi svojo razpravo. Dodaten komentar k temu primeru in
povedanemu nam ni potreben.
Karol Pahor – praktičen primer Osterčeve skladateljske
didaktike
Ostane nam še kratka omemba dokumentiranega dopisenega poučevanja
kompozicije, ki se nam je tudi ohranilo v Osterčevi zapuščini v NUKu. V
ne čisto polnih štirinajstih letih učiteljevanja na Konzervatoriju oz. kasne-
67 Ibid., 105.
68 Ibid., 106–107.
69 Ibid., 108–109.
318
