Page 316 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 316
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Notni primer 2: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Notacija kromatičnih linij, notni
primeri št. 6, 7 in 8, str. 32b.
(šablono, nerodost) naših (ne vseh) komponistov. Zlasti so v zadre-
gi, kadar hočejo skladbo poživiti ali ‘modernizirati’ s kakimi kro-
matičnimi toni.54
Nato poda praktična navodila za menjalne in prehajalne tone, za zadržke,
anticipacije in ostinata. Poglavje pa zaključi v učiteljskem tonu: »Z vsem
tem povdarimo v stavku logiko. Če pa hočemo povdariti eksotiko, lah-
ko delamo obratno, vendar sem mnenja, da se naj v eksotiko ne podajajo
oni, ki si v logiki še niso čisto na jasnem«.55 Iz tega poglavja organsko zra-
se naslednje:
Stranske dominante (Seitendominanten) nam dajo prvo pri-
liko, da uvajamo v diatonskem stavku smislne alteracije tudi v
akorde. Stranska dominanta je akord z dominantno funkcijo k
naslednjemu konsonančnemu akordu, tega si pa zamislimo kot
toničnega.56
Osterc poda napotek, da naj bodo stranske dominante postavljene na ne-
poudarjenih dobah taktov, najmočneje pa pridejo do izraza pred taktnico.
Konsonančni akordi, ki slede stranskim dominantam, pa v stavku
niso v resnici tonični, ampak so na drugih stopnjah. Posebno ime
ima stranska dominanta k V. stopnji, to je dominanta dominanti
54 Ibid., 33.
55 Ibid., 35.
56 Ibid., 36.
314
Notni primer 2: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Notacija kromatičnih linij, notni
primeri št. 6, 7 in 8, str. 32b.
(šablono, nerodost) naših (ne vseh) komponistov. Zlasti so v zadre-
gi, kadar hočejo skladbo poživiti ali ‘modernizirati’ s kakimi kro-
matičnimi toni.54
Nato poda praktična navodila za menjalne in prehajalne tone, za zadržke,
anticipacije in ostinata. Poglavje pa zaključi v učiteljskem tonu: »Z vsem
tem povdarimo v stavku logiko. Če pa hočemo povdariti eksotiko, lah-
ko delamo obratno, vendar sem mnenja, da se naj v eksotiko ne podajajo
oni, ki si v logiki še niso čisto na jasnem«.55 Iz tega poglavja organsko zra-
se naslednje:
Stranske dominante (Seitendominanten) nam dajo prvo pri-
liko, da uvajamo v diatonskem stavku smislne alteracije tudi v
akorde. Stranska dominanta je akord z dominantno funkcijo k
naslednjemu konsonančnemu akordu, tega si pa zamislimo kot
toničnega.56
Osterc poda napotek, da naj bodo stranske dominante postavljene na ne-
poudarjenih dobah taktov, najmočneje pa pridejo do izraza pred taktnico.
Konsonančni akordi, ki slede stranskim dominantam, pa v stavku
niso v resnici tonični, ampak so na drugih stopnjah. Posebno ime
ima stranska dominanta k V. stopnji, to je dominanta dominanti
54 Ibid., 33.
55 Ibid., 35.
56 Ibid., 36.
314
