Page 318 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 318
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
– izhodišče, modulacija sama in smoter (cilj) oz. dosega novega tonovskega
načina. V vajah te tri momente loči s taktnicami, v notnih primerih pa upo-
rablja večinoma samo notne vrednosti celink, da se bralec v harmonskem
dogajanju lažje osredotoči na bistveno. Nadrobno razlaga prehode v bližnje
in oddaljene kvintne kroge, v smeri navzgor (višaji) in navzdol (nižaji). Šti-
rizvoki – po Osterčevo – sicer niso bistveno sredstvo v modulaciji, vendar
so lahko učinkovitejši, v prehodu v prvi kvintni krog navzdol pa celo nujni,
saj »bi bil modulacijski 3zvok identičen s toniko izhodišča«60 in torej neučin-
kovit. Sestavljene modulacije po njegovem samo razširijo dominantno mo-
dulacijo še v ostale kvintne kroge. Vse te načine podrobno obravnava v svo-
ji razpravi. V poglavju o »modulaciji z zmanjšanim 4zvokom«61 uvede pojem
enhramonije in alteriranih postopov. Pri obravnavi »modulacije z neapoli-
tanskim 6akordom« se Osterc giblje že na področju kompozicijkse prakse
poznega 19. in začetka 20. stoletja.
V napolitanski 6ak. si lahko pretolmačimo vsak durov 6ak, če ga
nadaljujemo takò, da pridemo v mol, kjer bi njegov osnovni ton bil
II. znižana stopnja.62
Bežno omeni s tem v zvezi tudi Scarlattija kot praktičnega predstavnika na-
politanske kompozicijske šole.
Notni primer 4: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Modulacija z napolitanskim
6akordom, notni primer št. 22, str. 71.
Modulacijsko sredstvo napolitanskega sekstakorda je za Osterca most, da
preide v srž kromatičnih postopov. Poglavje »Alterirane stranske dominan-
te, nadaljne alteracije, pretolmačenja modulacijskih akordov i. pod.«63 pri
obravnavi modulacijskih akordov sicer ohranja funkcijsko razmišljanje,
saj je »funkcija pri vseh ista (dominantna)«,64 vendar obravnavo pripelje na
skrajno mejo terčnega sistema, saj so po njegovem
60 Ibid., 51.
61 Ibid., 63.
62 Ibid., 70.
63 Ibid., 72.
64 Ibid., 74.
316
– izhodišče, modulacija sama in smoter (cilj) oz. dosega novega tonovskega
načina. V vajah te tri momente loči s taktnicami, v notnih primerih pa upo-
rablja večinoma samo notne vrednosti celink, da se bralec v harmonskem
dogajanju lažje osredotoči na bistveno. Nadrobno razlaga prehode v bližnje
in oddaljene kvintne kroge, v smeri navzgor (višaji) in navzdol (nižaji). Šti-
rizvoki – po Osterčevo – sicer niso bistveno sredstvo v modulaciji, vendar
so lahko učinkovitejši, v prehodu v prvi kvintni krog navzdol pa celo nujni,
saj »bi bil modulacijski 3zvok identičen s toniko izhodišča«60 in torej neučin-
kovit. Sestavljene modulacije po njegovem samo razširijo dominantno mo-
dulacijo še v ostale kvintne kroge. Vse te načine podrobno obravnava v svo-
ji razpravi. V poglavju o »modulaciji z zmanjšanim 4zvokom«61 uvede pojem
enhramonije in alteriranih postopov. Pri obravnavi »modulacije z neapoli-
tanskim 6akordom« se Osterc giblje že na področju kompozicijkse prakse
poznega 19. in začetka 20. stoletja.
V napolitanski 6ak. si lahko pretolmačimo vsak durov 6ak, če ga
nadaljujemo takò, da pridemo v mol, kjer bi njegov osnovni ton bil
II. znižana stopnja.62
Bežno omeni s tem v zvezi tudi Scarlattija kot praktičnega predstavnika na-
politanske kompozicijske šole.
Notni primer 4: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Modulacija z napolitanskim
6akordom, notni primer št. 22, str. 71.
Modulacijsko sredstvo napolitanskega sekstakorda je za Osterca most, da
preide v srž kromatičnih postopov. Poglavje »Alterirane stranske dominan-
te, nadaljne alteracije, pretolmačenja modulacijskih akordov i. pod.«63 pri
obravnavi modulacijskih akordov sicer ohranja funkcijsko razmišljanje,
saj je »funkcija pri vseh ista (dominantna)«,64 vendar obravnavo pripelje na
skrajno mejo terčnega sistema, saj so po njegovem
60 Ibid., 51.
61 Ibid., 63.
62 Ibid., 70.
63 Ibid., 72.
64 Ibid., 74.
316
