Page 315 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 315
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
slednjim komentarjem: »Primerov, kjer se dva ali vsi trije principi ujemajo,
je več kot dovolj, in naj zadostuje primer brez razlage.«51
Notni primer 1: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Kromatična ortografija, prim. 5,
str. 27.
Obširno poglavje o kromatični ortografiji zaključi zopet z opozorilom na
razkorak med teorijo in prakso:
Kako uporabljamo alteracijske znake, je stvar teorije. V praksi
nam bodo takoj kot študijski pripomoček izborno služila zlasti R.
Wagnerjeva in Regerjeva dela, pa tudi Mozart in Beethoven sta v
svojih zadnjih opusih rada segala po kromatiki. […] Na tem mestu
opozarjam še na tradicijo, da pri alteracijah, ki ne presežejo I. kvin-
tnega kroga (glej 9. odstavek!), radi opustimo melod. princip sploh.
Take alteracije bi v C-duru bile fis in b. Po melodičnem principu bi
bilo n.pr. g-ges-f, navadno pa je vendar g-fis-f; analogno pišemo na-
mesto a-ais-h ‘praktično’ a-b-h.52
Naslednje poglavje o notaciji kromatičnih linij dejansko še vedno spa-
da v območje glasbene ortografije. Tudi zato pospremi razlago z jasnimi
notnimi primeri (prim. naš prepis v naslednjem notnem primeru), na kate-
re se v razlagi sklicuje takole:
Z ozirom na to, ali je stavek tonalitetno ali atonalitetno kromati-
čen, so možni trije načini notacije, v tonalitetnem dva (dur, mol),
v atonalitetnem eden. Notacijo bo tukaj verjetno določil slog (stil)
skladbe. Te tri notacije so: a) v smislu odgovarjajočega dura (prim.
6.), b) v smislu odgovarjajočega mola (prim. 7) in pa v smislu neod-
visne kromatike (prim. 8). Pravijo ji tudi C-dur notacija.53
Poglavje o alteriranih neharmonskih tonih se v Osterčevi razlagi umešča
med kompozicijo in ortografijo. Tudi tu ostaja praktičen didaktik:
Ne bo škodilo, če ponovimo to poglavje iz diatonike. Sklicujem se na
svojo uvodno besedilo, kjer ugotavljam dilentantizem in okorelost
51 Ibid., 27, tudi notni primer 5.
52 Ibid., 29, 30.
53 Ibid., 32a.
313
slednjim komentarjem: »Primerov, kjer se dva ali vsi trije principi ujemajo,
je več kot dovolj, in naj zadostuje primer brez razlage.«51
Notni primer 1: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Kromatična ortografija, prim. 5,
str. 27.
Obširno poglavje o kromatični ortografiji zaključi zopet z opozorilom na
razkorak med teorijo in prakso:
Kako uporabljamo alteracijske znake, je stvar teorije. V praksi
nam bodo takoj kot študijski pripomoček izborno služila zlasti R.
Wagnerjeva in Regerjeva dela, pa tudi Mozart in Beethoven sta v
svojih zadnjih opusih rada segala po kromatiki. […] Na tem mestu
opozarjam še na tradicijo, da pri alteracijah, ki ne presežejo I. kvin-
tnega kroga (glej 9. odstavek!), radi opustimo melod. princip sploh.
Take alteracije bi v C-duru bile fis in b. Po melodičnem principu bi
bilo n.pr. g-ges-f, navadno pa je vendar g-fis-f; analogno pišemo na-
mesto a-ais-h ‘praktično’ a-b-h.52
Naslednje poglavje o notaciji kromatičnih linij dejansko še vedno spa-
da v območje glasbene ortografije. Tudi zato pospremi razlago z jasnimi
notnimi primeri (prim. naš prepis v naslednjem notnem primeru), na kate-
re se v razlagi sklicuje takole:
Z ozirom na to, ali je stavek tonalitetno ali atonalitetno kromati-
čen, so možni trije načini notacije, v tonalitetnem dva (dur, mol),
v atonalitetnem eden. Notacijo bo tukaj verjetno določil slog (stil)
skladbe. Te tri notacije so: a) v smislu odgovarjajočega dura (prim.
6.), b) v smislu odgovarjajočega mola (prim. 7) in pa v smislu neod-
visne kromatike (prim. 8). Pravijo ji tudi C-dur notacija.53
Poglavje o alteriranih neharmonskih tonih se v Osterčevi razlagi umešča
med kompozicijo in ortografijo. Tudi tu ostaja praktičen didaktik:
Ne bo škodilo, če ponovimo to poglavje iz diatonike. Sklicujem se na
svojo uvodno besedilo, kjer ugotavljam dilentantizem in okorelost
51 Ibid., 27, tudi notni primer 5.
52 Ibid., 29, 30.
53 Ibid., 32a.
313
