Page 317 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 317
didaktični glasbeno-teor etski in kompozicijski pr ispevek slavk a osterca
ali menjalna dominanta (Wechseldominante). Z njo pogosto raz-
širjamo tudi kadence.57
Napotek, da so konsonančni dur- in mol-akordi postavljeni na poudarje-
ne, akordi stranskih dominant pa na nepoudarjene dobe taktov, ponazori v
naslednji analitični preglednici.
Notni primer 3: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Stranske dominante, notni
primer št. 9, str. 38.
Ta uvodni in terminološki del svoje razprave zaključi Osterc s poglavjem o
kvintnem sorodstvu, kjer zopet spregovori v njem didaktik: »Tudi to poglav-
je spada v snov glasbene teorije, toda po izkušnjah iz šole vem, da ga je ven-
dar koristno obnoviti.«58 Zato poda jasno razlago o oddaljenosti kvintnih
krogov navzgor in navzdol, kar bo s pridom uporabil takoj v svojem osred-
njem odseku razprave v podrobni obravnavi o modulaciji. Tudi tukaj na-
tančno sledi načrtu uvodnega kazala in kot dober didaktik spretno gradi
snov od manj k bolj zapletenemu. Zopet izpostavi svoje stališče in termino-
loška in vsebinska izhodišča, ko trdi:
Modulacija je prehod iz enega tonovskega načina v drugega. Če se
pa iz doseženega tonovskega načina takoj ali zelo hitro vrnemo zo-
pet v prvotnega, je to izmik (Ausweichung). Stare metode delijo mo-
dulacijo v diatonično, kromatično in enharmonično – ponekod so,
kakor bomo videli, dve ali vse tri vrste teh kombinirane. V tej knjigi
bomo obravnavali modulacijo po sredstvih (Mittel), ki jo izvršijo.59
Osterc torej zapusti teoretično izdhodišče tradicionalne delitve modu-
lacij po rodovih (genus chromaticum, genus diatonicum in genus enarmo-
nicum) in se osredotoči na praktična sredstva, s katerimi se izpelje modu-
lacija. Najprej predstavi zgradbo modulacije, oziroma njene tri momente
57 Ibid., 37.
58 Ibid., 40.
59 Ibid., 45.
315
ali menjalna dominanta (Wechseldominante). Z njo pogosto raz-
širjamo tudi kadence.57
Napotek, da so konsonančni dur- in mol-akordi postavljeni na poudarje-
ne, akordi stranskih dominant pa na nepoudarjene dobe taktov, ponazori v
naslednji analitični preglednici.
Notni primer 3: Slavko Osterc, Kromatika in modulacija, Stranske dominante, notni
primer št. 9, str. 38.
Ta uvodni in terminološki del svoje razprave zaključi Osterc s poglavjem o
kvintnem sorodstvu, kjer zopet spregovori v njem didaktik: »Tudi to poglav-
je spada v snov glasbene teorije, toda po izkušnjah iz šole vem, da ga je ven-
dar koristno obnoviti.«58 Zato poda jasno razlago o oddaljenosti kvintnih
krogov navzgor in navzdol, kar bo s pridom uporabil takoj v svojem osred-
njem odseku razprave v podrobni obravnavi o modulaciji. Tudi tukaj na-
tančno sledi načrtu uvodnega kazala in kot dober didaktik spretno gradi
snov od manj k bolj zapletenemu. Zopet izpostavi svoje stališče in termino-
loška in vsebinska izhodišča, ko trdi:
Modulacija je prehod iz enega tonovskega načina v drugega. Če se
pa iz doseženega tonovskega načina takoj ali zelo hitro vrnemo zo-
pet v prvotnega, je to izmik (Ausweichung). Stare metode delijo mo-
dulacijo v diatonično, kromatično in enharmonično – ponekod so,
kakor bomo videli, dve ali vse tri vrste teh kombinirane. V tej knjigi
bomo obravnavali modulacijo po sredstvih (Mittel), ki jo izvršijo.59
Osterc torej zapusti teoretično izdhodišče tradicionalne delitve modu-
lacij po rodovih (genus chromaticum, genus diatonicum in genus enarmo-
nicum) in se osredotoči na praktična sredstva, s katerimi se izpelje modu-
lacija. Najprej predstavi zgradbo modulacije, oziroma njene tri momente
57 Ibid., 37.
58 Ibid., 40.
59 Ibid., 45.
315
