Page 327 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 327
polemika o ljubljanski kompozicijski šoli
In nato še pribil:
Nič kompozicijskemu znanju podobnega nima naš mlajši in naj-
mlajši skladateljski rod, ki se je šolal na našem konservatoriju.
Tako si pač edino moremo razlagati odkod njihova brezplodnost,
zakaj nas njihova glasba preganja iz koncertnih dvoran.3
Odgovor je videl v slabi kompozicijski vzgoji na našem konservatoriju, kjer
niso nikoli študirali zgodovinskega razvoja kompozicijske tehnike, kakor
se to dela na vseh pomembnih zavodih: prav tako niso nikdar zahtevali
komponirati v strogih klasičnih oblikah in harmonijah, kar bi morali že
po učnem načrtu. Šola, ki je bila zadnji dve leti skoraj edina in edino zve-
ličavna na zavodu, je onemogočila izbiro profesorja, vsako tekmovanje in
primerjavo!
Treba bo z vso resnostjo vzeti v pretres, kdo bodi učitelj in vodnik
kompozicijskega naraščaja na bodoči glasbeni akademiji. […] Naj-
ti bo treba glasbenika, ki bo svojega mesta vreden po svojih delih
in sposobnostih in ne toliko po diplomah raznih visokih in moj-
strskih glasbenih šol, s katerimi vam more vsak trenutek postre-
či najbolj nepoznan, neznaten in neveden – toda ultra moderen!
– skladatelj-oznanjevalec.4
Prevoršek je bil prepričan, da v teh svojih pogledih ni osamljen in zato
pozval tedaj vodilne glasbenike, in jih naštel: Lajovic, Škerjanc, Ukmar, Li-
povšek, Marolt, da se opredelijo do vprašanj, ki jih v članku omenja.
Profesorja kompozicije sta bila na konservatoriju Slavko Osterc in Lu-
cijan Marija Škerjanc. Slavko Osterc (1895–1941) je končal srednjo glasbeno
šolo v Pragi z odličnim uspehom. Obenem je obiskoval četrttonski tečaj pri
Aloisu Hábi. Mojstrske šole se zaradi pomanjkanja denarja ni mogel ude-
ležiti. V Ljubljani so ga sprejeli z odprtimi rokami in ravnatelj konservato-
rija Matej Hubad ga je sprejel na konservatorij kot učitelja harmonije, kon-
trapunkta, kompozicije, instrumentacije in estetike. O Osterčevem načinu
poučevanja piše tudi Matija Bravničar v svoji knjigi spominov Spomini in
srečanja. O Ostercu govori, da je
mlade nadebudne aspirante za skladateljski poklic pridobival z
lahkoto. […] Svojim učencem je bil prijatelj in jim je mnogokrat
brez utemeljitve dajal potuho. Pri ocenah in presoji skladateljskih
3 Ibid.
4 Ibid.
325
In nato še pribil:
Nič kompozicijskemu znanju podobnega nima naš mlajši in naj-
mlajši skladateljski rod, ki se je šolal na našem konservatoriju.
Tako si pač edino moremo razlagati odkod njihova brezplodnost,
zakaj nas njihova glasba preganja iz koncertnih dvoran.3
Odgovor je videl v slabi kompozicijski vzgoji na našem konservatoriju, kjer
niso nikoli študirali zgodovinskega razvoja kompozicijske tehnike, kakor
se to dela na vseh pomembnih zavodih: prav tako niso nikdar zahtevali
komponirati v strogih klasičnih oblikah in harmonijah, kar bi morali že
po učnem načrtu. Šola, ki je bila zadnji dve leti skoraj edina in edino zve-
ličavna na zavodu, je onemogočila izbiro profesorja, vsako tekmovanje in
primerjavo!
Treba bo z vso resnostjo vzeti v pretres, kdo bodi učitelj in vodnik
kompozicijskega naraščaja na bodoči glasbeni akademiji. […] Naj-
ti bo treba glasbenika, ki bo svojega mesta vreden po svojih delih
in sposobnostih in ne toliko po diplomah raznih visokih in moj-
strskih glasbenih šol, s katerimi vam more vsak trenutek postre-
či najbolj nepoznan, neznaten in neveden – toda ultra moderen!
– skladatelj-oznanjevalec.4
Prevoršek je bil prepričan, da v teh svojih pogledih ni osamljen in zato
pozval tedaj vodilne glasbenike, in jih naštel: Lajovic, Škerjanc, Ukmar, Li-
povšek, Marolt, da se opredelijo do vprašanj, ki jih v članku omenja.
Profesorja kompozicije sta bila na konservatoriju Slavko Osterc in Lu-
cijan Marija Škerjanc. Slavko Osterc (1895–1941) je končal srednjo glasbeno
šolo v Pragi z odličnim uspehom. Obenem je obiskoval četrttonski tečaj pri
Aloisu Hábi. Mojstrske šole se zaradi pomanjkanja denarja ni mogel ude-
ležiti. V Ljubljani so ga sprejeli z odprtimi rokami in ravnatelj konservato-
rija Matej Hubad ga je sprejel na konservatorij kot učitelja harmonije, kon-
trapunkta, kompozicije, instrumentacije in estetike. O Osterčevem načinu
poučevanja piše tudi Matija Bravničar v svoji knjigi spominov Spomini in
srečanja. O Ostercu govori, da je
mlade nadebudne aspirante za skladateljski poklic pridobival z
lahkoto. […] Svojim učencem je bil prijatelj in jim je mnogokrat
brez utemeljitve dajal potuho. Pri ocenah in presoji skladateljskih
3 Ibid.
4 Ibid.
325
