Page 331 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 331
polemika o ljubljanski kompozicijski šoli
tettom, ki je bil tudi član državne komisije za uvedbo višjih umetniških šol
v Jugoslaviji. V intervjuju je povedal, da naj bi bodoča akademija nudila
nadarjenim glasbenikom najvišje znanje, ki ga more nuditi šola ter
jih vzgajati v umetniški smeri za samostojno umetniško ustvarja-
nje bodisi kot komponiste, pevce in instrumentaliste, bila bi šola, ki
bi ustrezala nekako praški mojstrski šoli ter bi imela značaj univer-
ze. Na Akademiji se bodo vzgajali tudi bodoči učitelji in profesorji
glasbe na naših srednjih šolah.15
Tudi v tem času še vedno vplivni skladatelj in pravnik Anton Lajovic
se je že pred omenjeno polemiko oglasil v časopisu Jutro z razmišljanjem o
bodoči akademiji. Poleg strokovnosti je poudarjal tudi etične cilje, ki niso
le v skrajni poglobitvi tehničnega in strokovnega znanja, ampak tudi v tem,
da »vkreše v pravi plamen zavest o etičnem poslanstvu umetništva«.16 Ob tem
je poudaril posebej kadrovski problem, saj je od tega odvisno, kako
se bo uživotvorila v Ljubljani naša visoka šola za glasbo. Od onih
naših mož, ki bodo zasedli prva mesta na tej visoki šoli, bo odvisna
v znatni, če ne celo v odločilni meri vsa nadaljnja usoda tega naše-
ga zavoda, a še bolj naraščaja, ki bo izšel iz njega.17
Obenem pa Lajovic ni povedal, s kako siromašnimi sredstvi je životaril lju-
bljanski konservatorij v primeri z zagrebškim ali beograjskim. Marijan Li-
povšek je v članku o Slovenski glasbeni akademiji18 načel tudi to vprašanje
in se vprašal, zakaj je Glasbena matica iz neznanih razlogov molčala in ni
dala vedeti, ali kdo v Beogradu posreduje, zaradi česar so ustanovili dru-
štvo »Glasbena akademija«, ki je hotelo z raznimi političnimi in nepolitič-
nimi zvezami doseči v Beogradu zakonsko utemeljitev popolne glasbene
akademije z istimi pravicami, kakor jih ima Beograd. Končno se je zgani-
la tudi Glasbena matica in dosegla, da se je uredba za beograjsko akademi-
jo pripravila tudi za zagrebško in ljubljansko.
Kakšna pa je bila kadrovska slika novo ustanovljene Glasbene akade-
mije, ustanovljene z uredbo o ustanovitvi Glasbene akademije v Ljubljani
15 »Pred ustanovitvijo Glasbene akademije v Ljubljani«, Slovenec 66, št. 77a (3. IV.
1938): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OCRFTVAX.
16 Anton Lajovic, »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 40 (17. II. 1938): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
17 Ibid.
18 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski Zvon 58, št. 1–2
(1938): 66–69, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-30PS05V9.
329
tettom, ki je bil tudi član državne komisije za uvedbo višjih umetniških šol
v Jugoslaviji. V intervjuju je povedal, da naj bi bodoča akademija nudila
nadarjenim glasbenikom najvišje znanje, ki ga more nuditi šola ter
jih vzgajati v umetniški smeri za samostojno umetniško ustvarja-
nje bodisi kot komponiste, pevce in instrumentaliste, bila bi šola, ki
bi ustrezala nekako praški mojstrski šoli ter bi imela značaj univer-
ze. Na Akademiji se bodo vzgajali tudi bodoči učitelji in profesorji
glasbe na naših srednjih šolah.15
Tudi v tem času še vedno vplivni skladatelj in pravnik Anton Lajovic
se je že pred omenjeno polemiko oglasil v časopisu Jutro z razmišljanjem o
bodoči akademiji. Poleg strokovnosti je poudarjal tudi etične cilje, ki niso
le v skrajni poglobitvi tehničnega in strokovnega znanja, ampak tudi v tem,
da »vkreše v pravi plamen zavest o etičnem poslanstvu umetništva«.16 Ob tem
je poudaril posebej kadrovski problem, saj je od tega odvisno, kako
se bo uživotvorila v Ljubljani naša visoka šola za glasbo. Od onih
naših mož, ki bodo zasedli prva mesta na tej visoki šoli, bo odvisna
v znatni, če ne celo v odločilni meri vsa nadaljnja usoda tega naše-
ga zavoda, a še bolj naraščaja, ki bo izšel iz njega.17
Obenem pa Lajovic ni povedal, s kako siromašnimi sredstvi je životaril lju-
bljanski konservatorij v primeri z zagrebškim ali beograjskim. Marijan Li-
povšek je v članku o Slovenski glasbeni akademiji18 načel tudi to vprašanje
in se vprašal, zakaj je Glasbena matica iz neznanih razlogov molčala in ni
dala vedeti, ali kdo v Beogradu posreduje, zaradi česar so ustanovili dru-
štvo »Glasbena akademija«, ki je hotelo z raznimi političnimi in nepolitič-
nimi zvezami doseči v Beogradu zakonsko utemeljitev popolne glasbene
akademije z istimi pravicami, kakor jih ima Beograd. Končno se je zgani-
la tudi Glasbena matica in dosegla, da se je uredba za beograjsko akademi-
jo pripravila tudi za zagrebško in ljubljansko.
Kakšna pa je bila kadrovska slika novo ustanovljene Glasbene akade-
mije, ustanovljene z uredbo o ustanovitvi Glasbene akademije v Ljubljani
15 »Pred ustanovitvijo Glasbene akademije v Ljubljani«, Slovenec 66, št. 77a (3. IV.
1938): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OCRFTVAX.
16 Anton Lajovic, »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 40 (17. II. 1938): 7,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
17 Ibid.
18 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski Zvon 58, št. 1–2
(1938): 66–69, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-30PS05V9.
329
