Page 330 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 330
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
svojih delih zagovarjati in utemeljiti vsako noto«.11 Zato kot Osterčev učenec
lahko zagovarja v svojih delih vsako noto, čeprav se v glavnem posveča pe-
dagoškemu delu in klavirju. Kljub temu je ponosen, da je njegovo kompozi-
cijsko delo še vedno tolikšno kot delo nekaterih glasbenikov – skladateljev,
ki so g. Prevoršku »vodilni«. Zato odklanja Prevorškovo edinstveno sodbo,
zavito v kopico »skromnih opazk«. Ni pa dodal nobenega konkretnega pri-
mera ter končal, da
le močna osebnost, prežeta z glasbo in pa s tistim nagonom, ki sili
vse duševno doživljanje, da se sprosti v tonih, se bo z njo okoristila,
če ne bo zavila prekmalu na lastna pota.12
Za uredništvo se je s tem polemika končala, ne da bi prinesla konkret-
ne zaključke. K njej je prislonil svoj piskrček še nepodpisani avtor v dnev-
niku Slovenec, ki pravi, da
g. Uroš Prevoršek kljub svojim mladim letom samozavestno govori
o vodilnih slovenskih komponistih in jih kar našteva: Lajovic, Šker-
janc, Ukmar, Lipovšek, Marolt in zraven [doda] še tri pike, pod ka-
terimi je najbrž mislil sebe.13
Pisec pa ogorčen ugotavlja, da je med temi imeni izpustil duhovnike dr. Ki-
movca, Premrla, Tomca in posebej omenja še Blaža Arniča, kar je nedo-
pustno in si to lahko dovoli samo »neobjektiven in nepravičen pisec«.
Briskirati zaslužne umetnike je lahko in prav tako je lahko hvaliti
svoj lastni umetniški krog, toda katerih resnično delo bo obveljalo,
bomo pa še videli, kar bo menda sedaj mladi g. Uroš Prevoršek na
svoja stara leta že še spoznal!14
Spet brez konkretnih odgovorov na Prevorškovo pisanje.
Pomembnejša glasbeno teoretska dela je pozneje napisal Škerjanc, ne-
kaj Osterčevih je ostalo le v rokopisu, saj je že leta 1941 umrl. Polemika je
vsaj navznoter poglobila razmišljanja o delu bodoče glasbene akademije. So
se pa nadaljevala razmišljanja o bodoči akademiji. V začetku aprila leta 1938
je izšel v časopisu Slovenec intervju z ravnateljem konservatorija Julijem Be-
11 Pavel Šivic, »Polemika o kompozicijski šoli v Ljubljani«, Jutro 19, št. 74 (30. III. 1938):
7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UM6Y150C.
12 Ibid.
13 Anon., »Miselnost umetniške skupine«, 5.
14 Ibid.
328
svojih delih zagovarjati in utemeljiti vsako noto«.11 Zato kot Osterčev učenec
lahko zagovarja v svojih delih vsako noto, čeprav se v glavnem posveča pe-
dagoškemu delu in klavirju. Kljub temu je ponosen, da je njegovo kompozi-
cijsko delo še vedno tolikšno kot delo nekaterih glasbenikov – skladateljev,
ki so g. Prevoršku »vodilni«. Zato odklanja Prevorškovo edinstveno sodbo,
zavito v kopico »skromnih opazk«. Ni pa dodal nobenega konkretnega pri-
mera ter končal, da
le močna osebnost, prežeta z glasbo in pa s tistim nagonom, ki sili
vse duševno doživljanje, da se sprosti v tonih, se bo z njo okoristila,
če ne bo zavila prekmalu na lastna pota.12
Za uredništvo se je s tem polemika končala, ne da bi prinesla konkret-
ne zaključke. K njej je prislonil svoj piskrček še nepodpisani avtor v dnev-
niku Slovenec, ki pravi, da
g. Uroš Prevoršek kljub svojim mladim letom samozavestno govori
o vodilnih slovenskih komponistih in jih kar našteva: Lajovic, Šker-
janc, Ukmar, Lipovšek, Marolt in zraven [doda] še tri pike, pod ka-
terimi je najbrž mislil sebe.13
Pisec pa ogorčen ugotavlja, da je med temi imeni izpustil duhovnike dr. Ki-
movca, Premrla, Tomca in posebej omenja še Blaža Arniča, kar je nedo-
pustno in si to lahko dovoli samo »neobjektiven in nepravičen pisec«.
Briskirati zaslužne umetnike je lahko in prav tako je lahko hvaliti
svoj lastni umetniški krog, toda katerih resnično delo bo obveljalo,
bomo pa še videli, kar bo menda sedaj mladi g. Uroš Prevoršek na
svoja stara leta že še spoznal!14
Spet brez konkretnih odgovorov na Prevorškovo pisanje.
Pomembnejša glasbeno teoretska dela je pozneje napisal Škerjanc, ne-
kaj Osterčevih je ostalo le v rokopisu, saj je že leta 1941 umrl. Polemika je
vsaj navznoter poglobila razmišljanja o delu bodoče glasbene akademije. So
se pa nadaljevala razmišljanja o bodoči akademiji. V začetku aprila leta 1938
je izšel v časopisu Slovenec intervju z ravnateljem konservatorija Julijem Be-
11 Pavel Šivic, »Polemika o kompozicijski šoli v Ljubljani«, Jutro 19, št. 74 (30. III. 1938):
7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UM6Y150C.
12 Ibid.
13 Anon., »Miselnost umetniške skupine«, 5.
14 Ibid.
328
