Page 346 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 346
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
leta 1940 pri ministru Mihu Kreku sprožil protest in opozoril, da akademija
nima ustreznih kadrov za področje kompozicije in dirigiranje, za katerega
naj bi bil po dogovoru imenovan prav on kot izredni profesor. Kljub zago-
tovilom, da bo obljubljeno mesto dobil, se to v tistem letu ni zgodilo, zato se
je odzval z ostrimi in žaljivimi besedami, da je Glasbena akademija postala
»preskrbovalnica onemoglih svojcev in sorodnikov«.56 Želje so se mu uresni-
čile januarja leta 1942, ko je postal profesor na visoki stopnji.57
Pri pregledu dosedanjih objav o zgodovini Glasbene akademije v Lju-
bljani, se postavlja vprašanje o prvem rektorju in o tem, kako je bilo z za-
sedbo tega položaja do konca druge svetovne vojne. Kot prvi rektor, ki naj
bi ustanovo vodil od njene ustanovitve, se omenja pianist Anton Trost. Na-
tančen pregled virov pa kaže nekoliko drugačno sliko. Odgovorni so z ime-
novanjem rektorja precej zavlačevali, zakaj, ni znano, predvidevamo pa, da
zaradi podobnih nesoglasij, kot so bila omenjena pri imenovanju učnega
osebja. Izvestje za šolsko leto 1939/40 rektorja ne omenja, zato sklepamo, da
v prvem študijskem letu do izbire ni prišlo. Prvi rektor je bil imenovan šele
avgusta leta 1940. To je bil pianist Anton Trost.58 Če se sklicujemo na di-
plomsko listino prvega diplomanta akademije Jaroslava Jeřabeka, študen-
ta pedagoškega oddelka z glavnim predmetom violina, ki je diplomiral 28.
junija leta 1940, nas podpis na dokumentu zmede. Kot predsednik komisi-
je je namreč podpisan Julij Betetto, pri čemer je ob podpisu na dokumen-
tu zaznamek: »rektor državne glasbene akademije«, kar naj bi potrjevala na
tem mestu vtisnjena štampiljka rektorata.59 Naj povzamemo, Glasbeno aka-
demijo je prvo leto verjetno vodila oseba z ustreznim pooblastilom, sicer
delovanje ne bi bilo zakonito. Po vsej verjetnosti bi to lahko bil Julij Betetto,
ki je imel z vodenjem glasbenih ustanov med vsemi največ izkušenj.
Na visoki stopnji so odprli oddelke, kot jih je narekovala uredba o
ustanovitvi. Njihovo število in smeri so primerljive z dotedanjim Držav-
nim konservatorijem. Na srednji stopnji so poučevali teoretične predme-
te z zgodovino glasbe in obveznim klavirjem, solopetje (koncertno in oper-
no), klavir, orgle, orkestrske instrumente (med njimi tudi pihala in trobila)
ter imeli oddelek za dramsko, operno in baletno umetnost in operno zbor-
56 Oset, »Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani«, 125.
57 Izvestje Glasbene akademije, 1941/42, 6.
58 Izvestje Glasbene akademije, 1940/41, 6.
59 Avtorica hrani kopijo diplome, izvirnik pa Boro Jeřabek, sin Jaroslava, ki se mu na
tem mestu iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje in poslano gradivo o očetu in
njegovem študiju na Glasbeni akademiji.
344
leta 1940 pri ministru Mihu Kreku sprožil protest in opozoril, da akademija
nima ustreznih kadrov za področje kompozicije in dirigiranje, za katerega
naj bi bil po dogovoru imenovan prav on kot izredni profesor. Kljub zago-
tovilom, da bo obljubljeno mesto dobil, se to v tistem letu ni zgodilo, zato se
je odzval z ostrimi in žaljivimi besedami, da je Glasbena akademija postala
»preskrbovalnica onemoglih svojcev in sorodnikov«.56 Želje so se mu uresni-
čile januarja leta 1942, ko je postal profesor na visoki stopnji.57
Pri pregledu dosedanjih objav o zgodovini Glasbene akademije v Lju-
bljani, se postavlja vprašanje o prvem rektorju in o tem, kako je bilo z za-
sedbo tega položaja do konca druge svetovne vojne. Kot prvi rektor, ki naj
bi ustanovo vodil od njene ustanovitve, se omenja pianist Anton Trost. Na-
tančen pregled virov pa kaže nekoliko drugačno sliko. Odgovorni so z ime-
novanjem rektorja precej zavlačevali, zakaj, ni znano, predvidevamo pa, da
zaradi podobnih nesoglasij, kot so bila omenjena pri imenovanju učnega
osebja. Izvestje za šolsko leto 1939/40 rektorja ne omenja, zato sklepamo, da
v prvem študijskem letu do izbire ni prišlo. Prvi rektor je bil imenovan šele
avgusta leta 1940. To je bil pianist Anton Trost.58 Če se sklicujemo na di-
plomsko listino prvega diplomanta akademije Jaroslava Jeřabeka, študen-
ta pedagoškega oddelka z glavnim predmetom violina, ki je diplomiral 28.
junija leta 1940, nas podpis na dokumentu zmede. Kot predsednik komisi-
je je namreč podpisan Julij Betetto, pri čemer je ob podpisu na dokumen-
tu zaznamek: »rektor državne glasbene akademije«, kar naj bi potrjevala na
tem mestu vtisnjena štampiljka rektorata.59 Naj povzamemo, Glasbeno aka-
demijo je prvo leto verjetno vodila oseba z ustreznim pooblastilom, sicer
delovanje ne bi bilo zakonito. Po vsej verjetnosti bi to lahko bil Julij Betetto,
ki je imel z vodenjem glasbenih ustanov med vsemi največ izkušenj.
Na visoki stopnji so odprli oddelke, kot jih je narekovala uredba o
ustanovitvi. Njihovo število in smeri so primerljive z dotedanjim Držav-
nim konservatorijem. Na srednji stopnji so poučevali teoretične predme-
te z zgodovino glasbe in obveznim klavirjem, solopetje (koncertno in oper-
no), klavir, orgle, orkestrske instrumente (med njimi tudi pihala in trobila)
ter imeli oddelek za dramsko, operno in baletno umetnost in operno zbor-
56 Oset, »Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani«, 125.
57 Izvestje Glasbene akademije, 1941/42, 6.
58 Izvestje Glasbene akademije, 1940/41, 6.
59 Avtorica hrani kopijo diplome, izvirnik pa Boro Jeřabek, sin Jaroslava, ki se mu na
tem mestu iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje in poslano gradivo o očetu in
njegovem študiju na Glasbeni akademiji.
344
