Page 30 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 30
RAZPRAVE, [TUDIJE

mem­ben pa je tudi njegov delež pri administrativnih in pravnih
cerkvenih stvareh (zapisniki, pravilniki, razni zapisi). Medtem ko je
njegov pesniški opus iz izseljenskih časov izšel v knjižni izdaji (No­
vak, Jožef, 1998), prozni pa čaka na izid; verski spisi še niso v celoti
zbrani.

Ludvik Ullen (Martjanci, 8. aprila 1921 – Zagreb, 14. aprila 1985),
binkoštni teolog, pisec in glasbenik. Opravljal je vodstvene funkcije v
Binkoštni cerkvi v Jugoslaviji in Evropi ter se ukvarjal s prevajanjem
bibličnih in teoloških del v prekmurščino; pisal in objavljal je tudi v
hrvaščini. Napisal in uglasbil je več cerkvenih pesmi v prekmurščini
in hrvaščini. Spodbujal in organiziral je izdajanje binkoštnih glasil
za SFRJ Riječ Božja (1957) in Pentekostna vijest (1965). Bibliografija je
urejena in objavljenja (Kuzmič, Franc, 1997b).

Ludvik Šooš (Pečarovci, 15. januarja 1914 – Murska Sobota, 22.
februarja 1998), binkoštni pastor, pisec, urednik. Teološko izobrazbo
si je pridobil v teološki šoli v Erzhausnu v Nemčiji; versko je deloval
v Binkoštni cerkvi v Veščici in nato v Murski Soboti. Pisal je pesmi,
pridige in apologetske razprave. Izdajal je časopis Luč; napisal in izdal
je več samostojnih verskih brošur.

Med še pišočimi binkoštnimi avtorji v Sloveniji imata večje število
objavljenih strokovnih in znanstvenih del s področja teologije, zgo­
dovinopisja in splošne verske tematike pastorja Mihael Kuzmič v
Ljubljani in Franc Kuzmič v Murski Soboti; oba sta tudi zunanja
sodelavca Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije
znanosti in umetnosti v Ljubljani. Njuni bibliografiji sta uvrščeni
med Bibliografije raziskovalcev COBISS (Co-operative Online
Bibliographic System and Services) in na razpolago na internetu.
Versko literaturo objavljata tudi pastorja Daniel Brkič v Novem
mestu in Izet Veladžič v Kopru.
Bratska cerkev

Ta cerkev je v Sloveniji nastala pred drugo svetovno vojno v Kranju
in Mariboru, predvsem z misijonarskim delom pastorja Gabrijela
Jonke iz Hrvaške. Njeno delovanje se je pogosto prekrivalo z bapti­
stičnim, saj sta si cerkvi po nauku zelo podobni, bolj pa se razlikuj­eta
po organizaciji verskega življenja in bogoslužja.

28
   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34   35