Page 26 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 26
RAZPRAVE, [TUDIJE
v Evangeličanskem koledarju in ekumenskih zbornikih, imajo predvsem
pastoralno in ekumensko težo.
Zelo pomembno vlogo na literarnem področju evangeličanskega
tiska v Sloveniji v 20. stoletju ima Janoš Flisar (1856–1947), učitelj,
urednik, pesnik in prevajalec, ki je med prvo in drugo svetovno vojno
s svojim delom opazno zaznamoval celotno evangeličansko literarno
ustvarjalnost. Objavljal je v prekmurščini doma in v izseljenskih
tiskih v Ameriki. Njegovo delo zajema zelo različne literarne zvrsti
in je bibliografsko urejeno.11 Prav tako je pomembna Frida Kovač
(1908–1996), žena evangeličanskega duhovnika Karla Kovača. Pred
drugo svetovno vojno je pisala in objavljala v prekmurščini ter v
Zagrebu v nemškem verskem listu, po vojni pa je svojo prozno
ustvarjalnost (roman, novele, povesti, črtice) objavljala predvsem v
Evangeličanskem koledarju. Izbor njenih del žal še ni našel založnika,
čeprav je kmečka in meščanska tematika povojnega časa, prepletena
z izkušnjami mlade in starejše generacije, realistično prikazana v
nezahtevnem literarnem slogu. Bibliografija je urejena in objavljena
(Kuzmič, Franc, 1997a).
Med še živečimi duhovniki, ki se opazno ukvarjajo s pisanjem,
moramo omeniti bodonskega duhovnika Ludvika Jošarja, zelo
pronicljivega teologa, katerega ekleziološka in druga dela bogatijo
celotno slovensko protestantsko teološko misel. Štefan Beznec,
domanjševski, in Evgen Balažic, puconski duhovnik, sta znana
po svojih daljših ali krajših razpravah in razmišljanjih s področja
Svetega pisma; posebno aktualna je Balažičeva študijska predstavitev
Jezus ovih prilik. Hodoški duhovnik Vili Kerčmar, urednik Evangeli
čanskega lista, je objavil številne razprave in prikaze s področja zgodo
vine cerkve, predvsem protestantizma. Večina del omenjenih avtorjev
je izšla v Evangeličanskem koledarju, pa tudi v ekumenskih in drugih
zbornikih.
Svojo dosedanjo bogato versko dediščino bi lahko evangeličanski
avtorji sami ali zainteresirani raziskovalci pregledali, zbrali, uredili
ter izdali v tematskih knjigah ali pa objavili v izbranih ali zbranih
11 Franc Kuzmič, Bibliografija Janoša Flisarja. Na razpolago na spletni strani
Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, http://sikms.ms.sik.si/
KuzmicFlisarbibl.htm.
24
v Evangeličanskem koledarju in ekumenskih zbornikih, imajo predvsem
pastoralno in ekumensko težo.
Zelo pomembno vlogo na literarnem področju evangeličanskega
tiska v Sloveniji v 20. stoletju ima Janoš Flisar (1856–1947), učitelj,
urednik, pesnik in prevajalec, ki je med prvo in drugo svetovno vojno
s svojim delom opazno zaznamoval celotno evangeličansko literarno
ustvarjalnost. Objavljal je v prekmurščini doma in v izseljenskih
tiskih v Ameriki. Njegovo delo zajema zelo različne literarne zvrsti
in je bibliografsko urejeno.11 Prav tako je pomembna Frida Kovač
(1908–1996), žena evangeličanskega duhovnika Karla Kovača. Pred
drugo svetovno vojno je pisala in objavljala v prekmurščini ter v
Zagrebu v nemškem verskem listu, po vojni pa je svojo prozno
ustvarjalnost (roman, novele, povesti, črtice) objavljala predvsem v
Evangeličanskem koledarju. Izbor njenih del žal še ni našel založnika,
čeprav je kmečka in meščanska tematika povojnega časa, prepletena
z izkušnjami mlade in starejše generacije, realistično prikazana v
nezahtevnem literarnem slogu. Bibliografija je urejena in objavljena
(Kuzmič, Franc, 1997a).
Med še živečimi duhovniki, ki se opazno ukvarjajo s pisanjem,
moramo omeniti bodonskega duhovnika Ludvika Jošarja, zelo
pronicljivega teologa, katerega ekleziološka in druga dela bogatijo
celotno slovensko protestantsko teološko misel. Štefan Beznec,
domanjševski, in Evgen Balažic, puconski duhovnik, sta znana
po svojih daljših ali krajših razpravah in razmišljanjih s področja
Svetega pisma; posebno aktualna je Balažičeva študijska predstavitev
Jezus ovih prilik. Hodoški duhovnik Vili Kerčmar, urednik Evangeli
čanskega lista, je objavil številne razprave in prikaze s področja zgodo
vine cerkve, predvsem protestantizma. Večina del omenjenih avtorjev
je izšla v Evangeličanskem koledarju, pa tudi v ekumenskih in drugih
zbornikih.
Svojo dosedanjo bogato versko dediščino bi lahko evangeličanski
avtorji sami ali zainteresirani raziskovalci pregledali, zbrali, uredili
ter izdali v tematskih knjigah ali pa objavili v izbranih ali zbranih
11 Franc Kuzmič, Bibliografija Janoša Flisarja. Na razpolago na spletni strani
Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, http://sikms.ms.sik.si/
KuzmicFlisarbibl.htm.
24
