Page 364 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 364
KRONIKA
V tem letu je mednarodno in domače raziskovalsko občestvo na
pomembno obletnico odgovorilo s številnimi (tudi novimi in sve-
žimi) prispevki na znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini, ki so
razmišljali o dotlej manj osvetljenih aspektih Trubarjevega življenja,
dela, njegove dobe in razumevanja vsega tega. Ti prispevki so po
večini že izšli v večavtorskih monografijah in pomenijo nadaljnji
korak v razumevanju časa, osebnosti ter epohalnega pomena Tru-
barja za slovensko kulturo.
Kajpak tudi samo leto 2008 ni minilo brez neke precej bizarne
miselne in delovanjske razpoke: ob poltisočletni obletnici Trubar-
jevega rojstva je namreč slovenska kultura (najbrž predvsem zaradi
posameznih odločnih in hkrati karieristično orientiranih uradnic
Ministrstva za kulturo, ki so ponavadi izjemno prizadevne pri brez-
miselnem prevzemanju evrokratskih konstruktov, ki jih vsiljujejo
samozvani »kulturni eksperti« iz palač moči in oblasti v Bruslju, na
pa tudi enako dobro usposobljene in zmožne za razumevanje ter
morebitno zavrnitev le-teh) na uradni ravni v Sloveniji in Evropi kot
svoj glavni »izvozni artikel« urbi et orbi promovirala precej nena-
vadno (psevdo)kulturno in politično entiteto, neposrečeni sprimek
vsega mogočega, pravzaprav skrpucalo, ki se je imenovalo leto med-
kulturnega dialoga. Razvidna postavitev delovanjske in promocijske
prioritete na leto medkulturnega dialoga – o slednjem danes komaj
kdo sploh še ve, da se je zgodilo, skoraj nihče pa ne, kaj naj bi oz. je
pomenilo –, napram veličastnemu Trubarjevemu jubileju zagotovo
ne potrebuje posebne razlage, da nekdo pač ni (z)mogel ali želel ločiti
med ključnim in efemernim, med trajnim in začasnim.
Velja pa ob omenjene dogodke in take odločitve postaviti zgolj
načelni analoški premislek. Nemci se že pripravljalo, da bodo 2017. leta
praznovali jubilej dogodkov, ki so v svoji (nikoli) konč(a)ni konsek-
venci spremenili podobo evropske kulture in civilizacije. 31. oktobra
2017 bo namreč minilo pol tisočletja od dne pred vsemi svetimi, ko
naj bi Luther s svojim obelodanjenjem petindevetdesetih tez začel
reformacijo. Ali bi se torej Nemci ob takem jubileju sploh spraševali,
da bi za glavni letni poudarek svoje kulture naredili kaj drugega kot
svojega Luthra – če bi imeli npr. na voljo s strani evropskih birokratov
vsiljevano leto medkulturnega dialoga št. XX ali kaj podobnega?
362
V tem letu je mednarodno in domače raziskovalsko občestvo na
pomembno obletnico odgovorilo s številnimi (tudi novimi in sve-
žimi) prispevki na znanstvenih posvetovanjih doma in v tujini, ki so
razmišljali o dotlej manj osvetljenih aspektih Trubarjevega življenja,
dela, njegove dobe in razumevanja vsega tega. Ti prispevki so po
večini že izšli v večavtorskih monografijah in pomenijo nadaljnji
korak v razumevanju časa, osebnosti ter epohalnega pomena Tru-
barja za slovensko kulturo.
Kajpak tudi samo leto 2008 ni minilo brez neke precej bizarne
miselne in delovanjske razpoke: ob poltisočletni obletnici Trubar-
jevega rojstva je namreč slovenska kultura (najbrž predvsem zaradi
posameznih odločnih in hkrati karieristično orientiranih uradnic
Ministrstva za kulturo, ki so ponavadi izjemno prizadevne pri brez-
miselnem prevzemanju evrokratskih konstruktov, ki jih vsiljujejo
samozvani »kulturni eksperti« iz palač moči in oblasti v Bruslju, na
pa tudi enako dobro usposobljene in zmožne za razumevanje ter
morebitno zavrnitev le-teh) na uradni ravni v Sloveniji in Evropi kot
svoj glavni »izvozni artikel« urbi et orbi promovirala precej nena-
vadno (psevdo)kulturno in politično entiteto, neposrečeni sprimek
vsega mogočega, pravzaprav skrpucalo, ki se je imenovalo leto med-
kulturnega dialoga. Razvidna postavitev delovanjske in promocijske
prioritete na leto medkulturnega dialoga – o slednjem danes komaj
kdo sploh še ve, da se je zgodilo, skoraj nihče pa ne, kaj naj bi oz. je
pomenilo –, napram veličastnemu Trubarjevemu jubileju zagotovo
ne potrebuje posebne razlage, da nekdo pač ni (z)mogel ali želel ločiti
med ključnim in efemernim, med trajnim in začasnim.
Velja pa ob omenjene dogodke in take odločitve postaviti zgolj
načelni analoški premislek. Nemci se že pripravljalo, da bodo 2017. leta
praznovali jubilej dogodkov, ki so v svoji (nikoli) konč(a)ni konsek-
venci spremenili podobo evropske kulture in civilizacije. 31. oktobra
2017 bo namreč minilo pol tisočletja od dne pred vsemi svetimi, ko
naj bi Luther s svojim obelodanjenjem petindevetdesetih tez začel
reformacijo. Ali bi se torej Nemci ob takem jubileju sploh spraševali,
da bi za glavni letni poudarek svoje kulture naredili kaj drugega kot
svojega Luthra – če bi imeli npr. na voljo s strani evropskih birokratov
vsiljevano leto medkulturnega dialoga št. XX ali kaj podobnega?
362
