Page 360 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 360
KRONIKA
reformatorjev se je odločno zavzemal za razmah šolstva. Njegova
dela, ki so vsa nastala iz religioznih pobud, močno presegajo zgolj
verski pomen. Prispevala so k razvijanju slovenske teološke in pravne
terminologije, esejistike, pripovedništva, historiografije. Trubar je bil
prvi poimensko znani avtor slovenskih pesmi. Za njegovo pisanje je
značilen retorično učinkovit pripovedni slog, ki njegovi besedi zago-
tavlja živost še po več stoletjih.«
In zato je še kako pomembno utrjevati vlogo in pomen Primoža
Trubarja kot osrednje osebnosti slovenskega protestantizma in
reformacije. Saj smo bili Slovenci, s Primožem Trubarjem, že od 16.
stoletja dalje enakopraven nosilec naprednih idej humanizma v
Evropi.
Slovenci nismo velik narod. Toda v svoji zgodovini smo imeli
velike ljudi in velika dejanja. Prav bi bilo, da smo nanje ponosni. Da
objektivno prikazujemo in častimo njihov pomen. Da njihovo res-
nično vrednost prenašamo mladim rodovom, saj tega ne bo storil
nihče namesto nas. To mora veljati tako za starejšo kot tudi za našo
polpreteklo zgodovino. In posebej pri slednji tako pogosto zamo-
lčimo bistvo. Zato je, tudi v povezavi s protestantizmom in refor-
macijo treba povedati, da sta za obstoj in razvoj Slovencev v vsej naši
zgodovini posebej pomembno vlogo vedno imela slovenski jezik,
njegovo ohranjanje in bogatenje. V novejši zgodovini pa tudi od-
porništvo in boj za našo nacionalno svobodo in razvoj. To velja tako
za Maistrove borce za severno mejo, za upor organizacije TIGR proti
fašizmu, za naš narodno osvobodilni boj v času II. svetovne vojne in
za našo osamosvojitev, katere 20. obletnico bomo praznovali v
naslednjih dneh.
Imamo svojo državo. Nihče nas ne ogroža. Najbolj le naša ozko-
srčnost in želja videti kot pozitivna le lastna ravnanja, ravnanja
drugih pa razvrednoti ali celo lažno prikazovati. To pa ustvarja vedno
nove napetosti in konflikte, ki otežujejo resnično prikazovanje
zgodovine in uspešno urejanje aktualnih gospodarskih, socialnih in
političnih vprašanj.
Ni dvoma, da je bil demokratični in mirni prehod iz jugoslo-
vanskega modela socializma v demokratični večstrankarski parla-
mentarni sistem in moderno tržno gospodarstvo prava odločitev.
358
reformatorjev se je odločno zavzemal za razmah šolstva. Njegova
dela, ki so vsa nastala iz religioznih pobud, močno presegajo zgolj
verski pomen. Prispevala so k razvijanju slovenske teološke in pravne
terminologije, esejistike, pripovedništva, historiografije. Trubar je bil
prvi poimensko znani avtor slovenskih pesmi. Za njegovo pisanje je
značilen retorično učinkovit pripovedni slog, ki njegovi besedi zago-
tavlja živost še po več stoletjih.«
In zato je še kako pomembno utrjevati vlogo in pomen Primoža
Trubarja kot osrednje osebnosti slovenskega protestantizma in
reformacije. Saj smo bili Slovenci, s Primožem Trubarjem, že od 16.
stoletja dalje enakopraven nosilec naprednih idej humanizma v
Evropi.
Slovenci nismo velik narod. Toda v svoji zgodovini smo imeli
velike ljudi in velika dejanja. Prav bi bilo, da smo nanje ponosni. Da
objektivno prikazujemo in častimo njihov pomen. Da njihovo res-
nično vrednost prenašamo mladim rodovom, saj tega ne bo storil
nihče namesto nas. To mora veljati tako za starejšo kot tudi za našo
polpreteklo zgodovino. In posebej pri slednji tako pogosto zamo-
lčimo bistvo. Zato je, tudi v povezavi s protestantizmom in refor-
macijo treba povedati, da sta za obstoj in razvoj Slovencev v vsej naši
zgodovini posebej pomembno vlogo vedno imela slovenski jezik,
njegovo ohranjanje in bogatenje. V novejši zgodovini pa tudi od-
porništvo in boj za našo nacionalno svobodo in razvoj. To velja tako
za Maistrove borce za severno mejo, za upor organizacije TIGR proti
fašizmu, za naš narodno osvobodilni boj v času II. svetovne vojne in
za našo osamosvojitev, katere 20. obletnico bomo praznovali v
naslednjih dneh.
Imamo svojo državo. Nihče nas ne ogroža. Najbolj le naša ozko-
srčnost in želja videti kot pozitivna le lastna ravnanja, ravnanja
drugih pa razvrednoti ali celo lažno prikazovati. To pa ustvarja vedno
nove napetosti in konflikte, ki otežujejo resnično prikazovanje
zgodovine in uspešno urejanje aktualnih gospodarskih, socialnih in
političnih vprašanj.
Ni dvoma, da je bil demokratični in mirni prehod iz jugoslo-
vanskega modela socializma v demokratični večstrankarski parla-
mentarni sistem in moderno tržno gospodarstvo prava odločitev.
358
