Page 368 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 368
KRONIKA

najdosledneje artikuliran v založniško-uredniški platformi za digi-
talno izdajateljstvo, katero sem razvil samostojno in jo v praksi
uspešno implementiral kot Digitalno knjižnico Pedagoškega inštituta
(www.pidigitallibrary.si; Digitalna knjižnica je prva in najpomemb-
nejša tovrstna platforma za izdajanje znanstvene knjige na Slo-
venskem).

Zastran VI. knjige Zbranih del Primoža Trubarja, ki prinaša kritično
edicijo »zadnje roke« Trubarjevega bibličnega prevoda Novega testa-
menta (evangeliji in Apostolska dela, 1581), katerega je reformator štel
za svojo najuspešnejšo prevajalsko storitev sploh, večjega odstopanja
od izhodiščne zasnove ni, razen odločitve, ki zadeva obseg tekstne
kritike. Le-ta bi po izvirni koncepciji morala zabeležiti vse tekstovne
odmike, ki jih je glede na Trubarjev prevod iz leta 1581 najti v
starejših reformatorjevih prevodih istih bibličnih besedil. Za Evangelij
po Mateju bi to pomenilo, da bi morala tekstna kritika upoštevati
izdajo iz leta 1555 in 1557, v Zbranih delih Primoža Trubarja VI pa bi
tako morali biti objavljeni tudi vsi izvirni Trubarjevi predgovori in
komentarji k bibličnim tekstom, ki se razlikujejo od besedila, iz-
danega leta 1581. Tak pristop bi občutno zmanjšal preglednost in,
posledično, uporabnost edicije, zato je bila sprejeta odločitev, da se
Zbrana dela Primoža Trubarja VI osredotočijo zgolj na besedilo iz leta
1581, da se primerjalna tekstna kritika ne izvede, da pa se starejši
Trubarjevi biblični prevodi objavijo v integralni tekstovni podobi,
in sicer v posebni knjigi/knjigah, ki bo/bodo suplementa izhodiščno
načrtovanih enajstih knjig Zbranih del Primoža Trubarja.

Omenjene spremembe utečenega načina izdajanja Zbranih del
Primoža Trubarja so morale biti sprejete zato, da prva celovita izdaja
reformatorjevih spisov »stoji in obstane«. Tudi v časih, ki niti menta-
litetno niti ekonomsko ne želijo biti naklonjeni entitetam, katerih
vrednosti preprosto ni moči meriti, kaj šele izmeriti, mogoče pa si jo
je misliti in/ali začutiti (toda slednje za ekonomiste, ki želijo povsod
in vedno operirati le s »trdimi«, numerično merljivimi in zato
dozdevno tudi »objektivnimi« dejstvi, očitno ni posebej prepričljiv
argument, vsaj zadosten ne).

Zastran pomoči pri ponovnem vzpostavljanju infrastrukturnih
pogojev za delovanje se najlepše zahvaljujem Protestantskemu dru-

366
   363   364   365   366   367   368   369   370   371   372   373