Page 80 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 80
RAZPRAVE, [TUDIJE
renesančnega vladarja s pretkano politiko na eni in kruto silo na
drugi strani dokaj učinkovito uresničil svoj načrt sistematične
zadušitve »krivoverskih« skupnosti na svojem ozemlju. Ob njegovi
smrti leta 1580 je od živahne dejavnosti, ki se je po sporazumu širila
iz valdenskih dolin, ostalo kaj malo, v 17. stoletju pa so njegovi
potomci pod vplivom Rima postopoma in skorajda v celoti odpravili
svoboščine iz leta 1561. Sedemnajsto stoletje je bilo za valdence
predvsem obdobje preganjanja in zatiranja ter čas, ki so ga, podobno
kot tudi druga področja Evrope, zaznamovale neusmiljene verske
vojne.
Čeprav sporazum iz Cavourja ni imel dolgoročnega učinka, pa,
kakor rečeno, zaradi nekaterih svojih značilnosti očitno odstopa od
glavnih smernic takratnega verskopolitičnega dogajanja in ima v tem
kontekstu izjemen pomen. Verjetno drži, da je bil dogovor z valdenci
po eni strani zgolj kolesce v premišljeno načrtovani mehaniki verske
politike Emanuela Filiberta, ki je bil zavoljo svojega ravnanja deležen
ostrih kritik Rima, a njegova družbena zgodovinska teža leži drugje.
Dokument ni samo pomemben mejnik v življenju Valdenske cerkve
in boju za njene pravice, temveč je tudi prvo uradno priznanje
protestantske manjšine na ozemlju katoliškega vladarja in velja
danes, kot so opozorili številni zgodovinarji, za prvo listino verske
tolerance v sodobni Evropi.
VIRI IN LITERATURA
Historie memorable de la guerre faite par le Duc de Savoye contre ses subjectz des Valdées
(1972). Torino: Claudiana.
Caponetto, Salvatore (1992): La Riforma protestante nell’Italia del Cinquecento.
Torino: Claudiana.
Cantimori, Elio (1992): Eretici Italiani del Cinquecento. Torino: Einaudi.
Firpo, Massimo (2008): Riforma protestante ed eresie nell’Italia del Cinquecento. Bari,
Roma.
Höpfl, Harro (1991): Luther and Calvin on secular authority. Cambridge: University
press.
78
renesančnega vladarja s pretkano politiko na eni in kruto silo na
drugi strani dokaj učinkovito uresničil svoj načrt sistematične
zadušitve »krivoverskih« skupnosti na svojem ozemlju. Ob njegovi
smrti leta 1580 je od živahne dejavnosti, ki se je po sporazumu širila
iz valdenskih dolin, ostalo kaj malo, v 17. stoletju pa so njegovi
potomci pod vplivom Rima postopoma in skorajda v celoti odpravili
svoboščine iz leta 1561. Sedemnajsto stoletje je bilo za valdence
predvsem obdobje preganjanja in zatiranja ter čas, ki so ga, podobno
kot tudi druga področja Evrope, zaznamovale neusmiljene verske
vojne.
Čeprav sporazum iz Cavourja ni imel dolgoročnega učinka, pa,
kakor rečeno, zaradi nekaterih svojih značilnosti očitno odstopa od
glavnih smernic takratnega verskopolitičnega dogajanja in ima v tem
kontekstu izjemen pomen. Verjetno drži, da je bil dogovor z valdenci
po eni strani zgolj kolesce v premišljeno načrtovani mehaniki verske
politike Emanuela Filiberta, ki je bil zavoljo svojega ravnanja deležen
ostrih kritik Rima, a njegova družbena zgodovinska teža leži drugje.
Dokument ni samo pomemben mejnik v življenju Valdenske cerkve
in boju za njene pravice, temveč je tudi prvo uradno priznanje
protestantske manjšine na ozemlju katoliškega vladarja in velja
danes, kot so opozorili številni zgodovinarji, za prvo listino verske
tolerance v sodobni Evropi.
VIRI IN LITERATURA
Historie memorable de la guerre faite par le Duc de Savoye contre ses subjectz des Valdées
(1972). Torino: Claudiana.
Caponetto, Salvatore (1992): La Riforma protestante nell’Italia del Cinquecento.
Torino: Claudiana.
Cantimori, Elio (1992): Eretici Italiani del Cinquecento. Torino: Einaudi.
Firpo, Massimo (2008): Riforma protestante ed eresie nell’Italia del Cinquecento. Bari,
Roma.
Höpfl, Harro (1991): Luther and Calvin on secular authority. Cambridge: University
press.
78
