Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 79
TOMA@ JURCA
Tagliaret in Rucia di Bonet, Giovanni Malanotte, zastopnik San Giovan-
nija, Pietro Pascale, zastopnik skupnosti doline San Martino, Tomaso
Romano iz San Germana, zastopnik omenjenega kraja in vse doline
Perosa. Če vsebine sklepov ne bi spoštovali, jih bodo doletele kazni, kot
jih bo določila Njegova Visokost, in prav tako obljubljajo, da bodo to
prisego potrdili tudi družinski starešine omenjenih skupnosti.
Presvetli Gospod Monsignor Racconigi prisega, da bo Njegova Viso-
kost po svoji milosti in posredovanju Presvetle Gospe Kneginje potrdila
in jim priznala te sklepe z vsemi podrobnostmi. S tem namenom je
omenjeni Monsignor Racconigi s svojo roko podpisal sklepe in prav tako
so se v imenu dolin ter skupnosti podpisali duhovniki ter oni, ki znajo
pisati.
V Cavourju petega junija 1561
Filippo di Savoia
Francesco Valla duhovnik Villara
Claudio Bergio duhovnik Tagliareta
Giorgio Monasterio
Michele Raimondetto
Sklepne ugotovitve o sporazumu
Sporazum, podpisan v Cavourju, je za valdence gotovo pomenil
pomembno, čeprav zgolj začasno zmago. Po letu 1561 je bilo vpliv
njihovega delovanja še nekaj časa mogoče čutiti na vseh območjih
Piemonta, kjer je tlela reformacija, in na dobršnemu delu markizata
Saluzzo. V času preganjanja so se mnogi protestanti zatekli v gorske
doline, ki so ubežnikom takrat ponujale zavetje pred zmeraj ostrejšo
in neusmiljeno inkvizicijo. Nekaj let po podpisu sporazuma je
beneški veleposlanik Molino v svojem poročilu senatu o Savojskem
vojvodstvu pisal o živahni dejavnosti v valdenskih dolinah, od koder
naj bi se nevarno širil protestantizem (Caponetto, 1992, str. 166).
A v Italiji je bila protireformacija zaradi bližine Rima vendarle
premočna in tamkajšnje protestantske skupnosti so imele v luči
tridentinske prenove manj možnosti za obstanek kot tiste na severu.
V dveh desetletjih, ki sta sledili, je Emanuele Filiberto v slogu pravega
77
Tagliaret in Rucia di Bonet, Giovanni Malanotte, zastopnik San Giovan-
nija, Pietro Pascale, zastopnik skupnosti doline San Martino, Tomaso
Romano iz San Germana, zastopnik omenjenega kraja in vse doline
Perosa. Če vsebine sklepov ne bi spoštovali, jih bodo doletele kazni, kot
jih bo določila Njegova Visokost, in prav tako obljubljajo, da bodo to
prisego potrdili tudi družinski starešine omenjenih skupnosti.
Presvetli Gospod Monsignor Racconigi prisega, da bo Njegova Viso-
kost po svoji milosti in posredovanju Presvetle Gospe Kneginje potrdila
in jim priznala te sklepe z vsemi podrobnostmi. S tem namenom je
omenjeni Monsignor Racconigi s svojo roko podpisal sklepe in prav tako
so se v imenu dolin ter skupnosti podpisali duhovniki ter oni, ki znajo
pisati.
V Cavourju petega junija 1561
Filippo di Savoia
Francesco Valla duhovnik Villara
Claudio Bergio duhovnik Tagliareta
Giorgio Monasterio
Michele Raimondetto
Sklepne ugotovitve o sporazumu
Sporazum, podpisan v Cavourju, je za valdence gotovo pomenil
pomembno, čeprav zgolj začasno zmago. Po letu 1561 je bilo vpliv
njihovega delovanja še nekaj časa mogoče čutiti na vseh območjih
Piemonta, kjer je tlela reformacija, in na dobršnemu delu markizata
Saluzzo. V času preganjanja so se mnogi protestanti zatekli v gorske
doline, ki so ubežnikom takrat ponujale zavetje pred zmeraj ostrejšo
in neusmiljeno inkvizicijo. Nekaj let po podpisu sporazuma je
beneški veleposlanik Molino v svojem poročilu senatu o Savojskem
vojvodstvu pisal o živahni dejavnosti v valdenskih dolinah, od koder
naj bi se nevarno širil protestantizem (Caponetto, 1992, str. 166).
A v Italiji je bila protireformacija zaradi bližine Rima vendarle
premočna in tamkajšnje protestantske skupnosti so imele v luči
tridentinske prenove manj možnosti za obstanek kot tiste na severu.
V dveh desetletjih, ki sta sledili, je Emanuele Filiberto v slogu pravega
77
