Page 231 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 231
Franc Kuzmi~
PROTESTANTIZEM
PRI OGRSKIH SLOVENCIH OD ZA^ETKOV
DO TOLERAN^NEGA PATENTA
V svojem prispevku želim na kratko prikazati oziroma orisati
začetke in razvoj protestantizma in protestantske književnosti pri
ogrskih Slovencih, se pravi pri Slovencih v Prekmurju , vse do
tolerančnega patenta Jožefa II. leta 1781, ki pa je začel na ozemlju
Prekmurja veljati šele leta 1783. Za boljšo preglednost, pa tudi zaradi
specifike razvoja, je tema prikazana vzporedno na treh ozemeljskih
območjih.
I. Reformacija
V Radgoni in okolici
Val reformacije je zajel prostor na levem bregu reke Mure, če
seveda upoštevamo poročila vizitatorjev, že leta 1528, in sicer da-
našnjo avstrijsko Radgono (Radkersburg). Takrat namreč poročajo
o duhovniku Volfgangu Krihpergerju, ki da naj bi psoval cerkev in
svetnike, češ da je »pred cerkvijo pridigal, da cerkev ni nič in da je več
beseda Gospodova«. Poleg tega omenjajo, da ni nosil spodobne
obleke niti tonzure, celo še huje, z več kot dvajsetimi drugimi Rad-
gončani je izvajal šegave procesije.1
Leta 1541 so iz Radgone kralju Ferdinandu sporočili, da odprto
pristopajo k Luthrovemu nauku. Takratni radgonski župnik je
izviral iz Wittenberga.
1 Anton Albrecher, Die Visitation und Inqisition von 1528 in der Steiermark. Graz
1981, str. 266.
229
PROTESTANTIZEM
PRI OGRSKIH SLOVENCIH OD ZA^ETKOV
DO TOLERAN^NEGA PATENTA
V svojem prispevku želim na kratko prikazati oziroma orisati
začetke in razvoj protestantizma in protestantske književnosti pri
ogrskih Slovencih, se pravi pri Slovencih v Prekmurju , vse do
tolerančnega patenta Jožefa II. leta 1781, ki pa je začel na ozemlju
Prekmurja veljati šele leta 1783. Za boljšo preglednost, pa tudi zaradi
specifike razvoja, je tema prikazana vzporedno na treh ozemeljskih
območjih.
I. Reformacija
V Radgoni in okolici
Val reformacije je zajel prostor na levem bregu reke Mure, če
seveda upoštevamo poročila vizitatorjev, že leta 1528, in sicer da-
našnjo avstrijsko Radgono (Radkersburg). Takrat namreč poročajo
o duhovniku Volfgangu Krihpergerju, ki da naj bi psoval cerkev in
svetnike, češ da je »pred cerkvijo pridigal, da cerkev ni nič in da je več
beseda Gospodova«. Poleg tega omenjajo, da ni nosil spodobne
obleke niti tonzure, celo še huje, z več kot dvajsetimi drugimi Rad-
gončani je izvajal šegave procesije.1
Leta 1541 so iz Radgone kralju Ferdinandu sporočili, da odprto
pristopajo k Luthrovemu nauku. Takratni radgonski župnik je
izviral iz Wittenberga.
1 Anton Albrecher, Die Visitation und Inqisition von 1528 in der Steiermark. Graz
1981, str. 266.
229
