Page 232 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 232
[TUDIJSKI VE^ERI
Vnet privrženec protestantizma Radgončan Karl von Herbers-
torff je leta 1582 na svojem travniku ob vasi – torej zunaj mesta in
njegove sodne oblasti – postavil protestantsko cerkev in pozneje šolo,
cerkveno hišo in pokopališče.
Tu so potem skoraj dve desetletji, točneje do novembra 1598,
opravljali bogoslužja.
Poskusi zatrtja reformacije v Radgoni niso uspeli, niti leta 1588
niti deset let pozneje. Ko je bil izdan ukaz, da smejo verniki prejeti
zakramente samo od zakonitih katoliških duhovnikov, in je bila za
kršitev zagrožena kazen na življenju in telesu, so radgonski prote-
stanti tak prejem zakramentov zavrnili. Tako so se torej še leta 1598
javno zaobljubili luteranski veroizpovedi.2
V Lendavi in okolici
Po nekaterih virih naj bi bili protestanti v Prekmurju že leta 1535,
zanesljivo pa je, da je hčerko Ano lendavskega grofa Štefana Banffija
leta 1544 krstil evangeličanski učitelj Jurij Rac. To je razvidno iz
ohranjenega zapisa v koledar družinskih dogodkov. Tudi druga dva
grofova otroka so potem vzgajali protestantski učitelji. Štefana je
nasledil sin Nikolaj, ki je povabil v Lendavo potujočega tiskarja
Hofhalterja.3 Ta je v manj kot enem letu (1573/74) natisnil tri
protestantske knjige v madžarščini.4 To je bila prva tiskarna na
današnjih slovenskih tleh.
Zemljiški gospod je smel na svoji posesti izvrševati svojo voljo,
zato je bil vse do Bogojine razširjen protestantizem na podlagi
augsburškega miru po pravilu »cuius regio, eius religio«, čigar
zemlja, tega vera.
V gornjem Prekmurju
V gornjem Prekmurju, torej na območju Goričkega, so se prote-
stantizma najprej oprijeli grofje Nadasdyiji in Szechyji.
2 Prim. Heimo Halbrainer, Po sledeh protestantizma, Judov, Romov in Slovencev v
Radgoni in okolici. Graz 2003.
3 Franc Kuzmič, Protestantizem v Lendavi in okolici. Študije o zgodovini Lendave.
Lendava-Lendva 1192–1992. Lendava: ZKMN, 1994, str. 35–38.
4 Pred leti so v Lendavi tudi izdali faksimile vseh treh knjig.
230
Vnet privrženec protestantizma Radgončan Karl von Herbers-
torff je leta 1582 na svojem travniku ob vasi – torej zunaj mesta in
njegove sodne oblasti – postavil protestantsko cerkev in pozneje šolo,
cerkveno hišo in pokopališče.
Tu so potem skoraj dve desetletji, točneje do novembra 1598,
opravljali bogoslužja.
Poskusi zatrtja reformacije v Radgoni niso uspeli, niti leta 1588
niti deset let pozneje. Ko je bil izdan ukaz, da smejo verniki prejeti
zakramente samo od zakonitih katoliških duhovnikov, in je bila za
kršitev zagrožena kazen na življenju in telesu, so radgonski prote-
stanti tak prejem zakramentov zavrnili. Tako so se torej še leta 1598
javno zaobljubili luteranski veroizpovedi.2
V Lendavi in okolici
Po nekaterih virih naj bi bili protestanti v Prekmurju že leta 1535,
zanesljivo pa je, da je hčerko Ano lendavskega grofa Štefana Banffija
leta 1544 krstil evangeličanski učitelj Jurij Rac. To je razvidno iz
ohranjenega zapisa v koledar družinskih dogodkov. Tudi druga dva
grofova otroka so potem vzgajali protestantski učitelji. Štefana je
nasledil sin Nikolaj, ki je povabil v Lendavo potujočega tiskarja
Hofhalterja.3 Ta je v manj kot enem letu (1573/74) natisnil tri
protestantske knjige v madžarščini.4 To je bila prva tiskarna na
današnjih slovenskih tleh.
Zemljiški gospod je smel na svoji posesti izvrševati svojo voljo,
zato je bil vse do Bogojine razširjen protestantizem na podlagi
augsburškega miru po pravilu »cuius regio, eius religio«, čigar
zemlja, tega vera.
V gornjem Prekmurju
V gornjem Prekmurju, torej na območju Goričkega, so se prote-
stantizma najprej oprijeli grofje Nadasdyiji in Szechyji.
2 Prim. Heimo Halbrainer, Po sledeh protestantizma, Judov, Romov in Slovencev v
Radgoni in okolici. Graz 2003.
3 Franc Kuzmič, Protestantizem v Lendavi in okolici. Študije o zgodovini Lendave.
Lendava-Lendva 1192–1992. Lendava: ZKMN, 1994, str. 35–38.
4 Pred leti so v Lendavi tudi izdali faksimile vseh treh knjig.
230
