Page 233 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 233
FRANC KUZMI^
Vzporedno z luteranstvom se je v Prekmurju širil tudi kalvinizem;
to vejo protestantizma je v Ženevi v Švici zasnoval verski reformator
Jean Calvin. Kalvinizem je dosegel svoj vrhunec okrog leta 1600.
Da bi se evangeličanstvo augsburške veroizpovedi spričo nara-
ščajočega kalvinizma čim bolj konsolidiralo glede nauka, so morali
pastorji, učitelji in plemiči po letu 1580 podpisati skupno in uskla-
jeno luteransko evangeličansko veroizpoved – tako imenovano For-
mulo soglasja (Formula Concordiae) tudi na ozemlju Prekmurja.5
Novo obdobje se je pričelo leta 1625 z izvolitvijo škofa Bertalana
Kisa, ki je z uvedbo prve vizitacije skušal odpraviti nered. V juliju
1627 so obiskali v gornjem delu Prekmurja in Porabju 11 župnij ter
sestavili zapisnik, ki pove, kaj in kakšno je bilo cerkveno premoženje
ter dajatve, ne pa tudi, kako so duhovniki in učitelji opravljali svoje
vzgojno-izobraževalno poslanstvo. Pri župnijah so namreč delovale
evangeličanske šole z učitelji.
Da je bila Cerkev v tem času prav tako dobro organizirana,
izpričuje dobro delovanje cerkvenega vodstva, sestanki, vizitacije,
skrb za izobraževanje in šolanje bodočih duhovnih delavcev.
Protestanti severovzhodnega Prekmurja so vztrajali v novem
prepričanju oziroma veri vse do leta 1732, ko je županijska oblast
posegla po prisilnih ukrepih.6
II. Protireformacija
V Radgoni in okolici
Ker se je reformacija vse bolj širila, je po tridentinskem koncilu
dobil škof Martin Brenner pravico ljudi z območja tako imenovane
»Nemčije« odvezati krivoverstva ali herezije. Škof je imel ob sebi
močan politični in duhovni potencial. Tako je leta 1585 natančno
5 Ivan Škafar, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega
in beksinskega arhidiakonata. Acta ecclesiastica Sloveniae 3. Ljubljana 1981, str.
81–170. Gl. tudi prikaz Formule in prevode odlomkov (Božidar Debenjak) v reviji
Stati inu obstati, 3-4/2006, 267–291.
6 Prim. Franc Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska
Sobota: PZ 1977.
231
Vzporedno z luteranstvom se je v Prekmurju širil tudi kalvinizem;
to vejo protestantizma je v Ženevi v Švici zasnoval verski reformator
Jean Calvin. Kalvinizem je dosegel svoj vrhunec okrog leta 1600.
Da bi se evangeličanstvo augsburške veroizpovedi spričo nara-
ščajočega kalvinizma čim bolj konsolidiralo glede nauka, so morali
pastorji, učitelji in plemiči po letu 1580 podpisati skupno in uskla-
jeno luteransko evangeličansko veroizpoved – tako imenovano For-
mulo soglasja (Formula Concordiae) tudi na ozemlju Prekmurja.5
Novo obdobje se je pričelo leta 1625 z izvolitvijo škofa Bertalana
Kisa, ki je z uvedbo prve vizitacije skušal odpraviti nered. V juliju
1627 so obiskali v gornjem delu Prekmurja in Porabju 11 župnij ter
sestavili zapisnik, ki pove, kaj in kakšno je bilo cerkveno premoženje
ter dajatve, ne pa tudi, kako so duhovniki in učitelji opravljali svoje
vzgojno-izobraževalno poslanstvo. Pri župnijah so namreč delovale
evangeličanske šole z učitelji.
Da je bila Cerkev v tem času prav tako dobro organizirana,
izpričuje dobro delovanje cerkvenega vodstva, sestanki, vizitacije,
skrb za izobraževanje in šolanje bodočih duhovnih delavcev.
Protestanti severovzhodnega Prekmurja so vztrajali v novem
prepričanju oziroma veri vse do leta 1732, ko je županijska oblast
posegla po prisilnih ukrepih.6
II. Protireformacija
V Radgoni in okolici
Ker se je reformacija vse bolj širila, je po tridentinskem koncilu
dobil škof Martin Brenner pravico ljudi z območja tako imenovane
»Nemčije« odvezati krivoverstva ali herezije. Škof je imel ob sebi
močan politični in duhovni potencial. Tako je leta 1585 natančno
5 Ivan Škafar, Gradivo za zgodovino kalvinizma in luteranstva na ozemlju belmurskega
in beksinskega arhidiakonata. Acta ecclesiastica Sloveniae 3. Ljubljana 1981, str.
81–170. Gl. tudi prikaz Formule in prevode odlomkov (Božidar Debenjak) v reviji
Stati inu obstati, 3-4/2006, 267–291.
6 Prim. Franc Šebjanič, Protestantsko gibanje panonskih Slovencev. Murska
Sobota: PZ 1977.
231
