Page 236 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 236
[TUDIJSKI VE^ERI
Domanjševce. Gornjepetrovski duhovnik Mihael Kerčmar je kot
eden glavnih osumljenih idejnih pobudnikov odpora nato preživel
več let v ječi, po izpustitvi pa se ni smel več vrniti v domače kraje.10
Vsem težavam navkljub so se mladi odločali za študij na pro-
testantskih učiliščih na Nemškem, Madžarskem, predvsem pa na
Slovaškem. Nekaj teh mladih se je posvetilo duhovništvu in se vrnilo
v domačo pokrajino, ne glede na protireformacijsko gonjo.
III. Polstoletno obdobje v artikularnih krajih
Prekmurski protestanti so torej ostali brez cerkva, zato sta jim
preostali dve možnosti: ali se izseliti, kar so nekateri že storili od
leta 1719 naprej, ko so se izselili v pusto Liso ob Surdu na Ma-
džarskem, kjer so naselili vsaj 12 vasi, ali pa ostati doma in obiskovati
bogoslužja v najbližjih artikularnih krajih. To sta bila Némes Csó in
Surd, oba na Madžarskem.11
Izraz »artikularni kraji« pomeni tiste kraje, ki so bili našteti v
členu (latinsko: artikulus) zakona, ki je določil, kje se lahko opravlja
evangeličanska bogoslužja in kje smejo delovati šole.
Pobožni verniki, ki se niso izselili, so kar doma opravljali hišna
bogoslužja, pri katerih so peli že naučene pesmi, brali iz že natis-
njenih knjig, kot so Mali katekizem, Réd zveličánstva ali Vöre krščanske
kratki navuk, se pogovarjali, potrjevali veroizpoved in seveda molili.12
Globoko verni so se skupinsko peš napotili v artikularne kraje
na Madžarskem vsaj dvakrat na leto: ob veliki noči in po žetvi. Pot je
bila zelo naporna, trajala je kar cel teden, tvegana je bila zaradi
roparjev in prehudih naporov za otroke in stare ljudi. Nekateri so na
poti omagali zaradi slabosti in starosti. Težave so pestile tudi no-
sečnice.
10 Franc Šebjanič, Protireformacijska vojaška intervencija v Prekmurju leta 1732. Časopis
za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1978, zv. 1, str. 75–81.
11 Franc Šebjanič, Slovenski protestantski šolniki in šolarji sredi 18. stoletja v Nemes-Csou
na Ogrskem. Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Zagreb) 6 (1971), str.
41–48,
12 Bibliografijo tiskov v prekmurščini glej: Ivan Škafar, Bibliografija prekmurskih
tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana: SAZU, 1978.
234
Domanjševce. Gornjepetrovski duhovnik Mihael Kerčmar je kot
eden glavnih osumljenih idejnih pobudnikov odpora nato preživel
več let v ječi, po izpustitvi pa se ni smel več vrniti v domače kraje.10
Vsem težavam navkljub so se mladi odločali za študij na pro-
testantskih učiliščih na Nemškem, Madžarskem, predvsem pa na
Slovaškem. Nekaj teh mladih se je posvetilo duhovništvu in se vrnilo
v domačo pokrajino, ne glede na protireformacijsko gonjo.
III. Polstoletno obdobje v artikularnih krajih
Prekmurski protestanti so torej ostali brez cerkva, zato sta jim
preostali dve možnosti: ali se izseliti, kar so nekateri že storili od
leta 1719 naprej, ko so se izselili v pusto Liso ob Surdu na Ma-
džarskem, kjer so naselili vsaj 12 vasi, ali pa ostati doma in obiskovati
bogoslužja v najbližjih artikularnih krajih. To sta bila Némes Csó in
Surd, oba na Madžarskem.11
Izraz »artikularni kraji« pomeni tiste kraje, ki so bili našteti v
členu (latinsko: artikulus) zakona, ki je določil, kje se lahko opravlja
evangeličanska bogoslužja in kje smejo delovati šole.
Pobožni verniki, ki se niso izselili, so kar doma opravljali hišna
bogoslužja, pri katerih so peli že naučene pesmi, brali iz že natis-
njenih knjig, kot so Mali katekizem, Réd zveličánstva ali Vöre krščanske
kratki navuk, se pogovarjali, potrjevali veroizpoved in seveda molili.12
Globoko verni so se skupinsko peš napotili v artikularne kraje
na Madžarskem vsaj dvakrat na leto: ob veliki noči in po žetvi. Pot je
bila zelo naporna, trajala je kar cel teden, tvegana je bila zaradi
roparjev in prehudih naporov za otroke in stare ljudi. Nekateri so na
poti omagali zaradi slabosti in starosti. Težave so pestile tudi no-
sečnice.
10 Franc Šebjanič, Protireformacijska vojaška intervencija v Prekmurju leta 1732. Časopis
za zgodovino in narodopisje (Maribor) 1978, zv. 1, str. 75–81.
11 Franc Šebjanič, Slovenski protestantski šolniki in šolarji sredi 18. stoletja v Nemes-Csou
na Ogrskem. Zbornik za historiju školstva i prosvjete (Zagreb) 6 (1971), str.
41–48,
12 Bibliografijo tiskov v prekmurščini glej: Ivan Škafar, Bibliografija prekmurskih
tiskov od 1715 do 1919. Ljubljana: SAZU, 1978.
234
