Page 385 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 385
KRONIKA
Predstavljam si tudi, kako tesnobno bi pregledoval seznam tistih,
ki obljubljajo, da bodo njegov narod popeljali v boljšo prihodnost,
če bodo konec tega leta izvoljeni. Ni težko uganiti, katere od njih bi
volivcem brez dolgega premišljanja odsvetoval. Vrline, ki so jih pred
stoletji zagovarjali ljudje kakor Primož Trubar, stojijo še danes.
Danes jim rečemo vrednote. Še vedno so tu, večina ve zanje, le ne
spoštuje jih več. Na visokem mestu je osebno poštenje. A vmes so se
pritihotapile druge, kot so čim hitrejši razvoj, materialno bogastvo,
z denarjem nagrajena tekmovalnost, osebni uspeh, in se prerinile
visoko proti vrhu. Tudi nad take, kot je poštenje. Trubar bi mogoče
rekel, da s pridnostjo ni nič narobe, dokler ni v škodo drugim ljudem,
dokler ne začne izpodrivati drugih pomembnih vrednot. Spomnil
bi na svetopisemsko priliko o bogatašu in šivankinem ušesu. Pa na
drugo največjo božjo zapoved, na ljubezen do bližnjega. Spomnil bi
na Mojzesov dekalog.
Spoštovani, naj ta moja razmišljanja ne bodo razumljena kot
kaka misijonarska pridiga. Opozoriti želim le na naraščajočo potre-
bo po etiki, ki pač tudi danes v veliki meri temelji na 2000 let starem
evangelijskem sporočilu. Na modrost, ki jo človeštvo pozna že mno-
go stoletij, a ji je tolikokrat nastavljalo gluha ušesa, ali pa jo celo
sprevračalo v njeno nasprotje in zločinsko zlorabljalo. Danes smo
prav zaradi teh zlorab in zaradi te nespameti v globalni krizi. Naše
edino upanje je, da ponovno prisluhnemo modrosti in upoštevamo
etični nasvet. Tega se lahko učimo od modrih mislecev. Tudi od veli-
kega Slovenca, Primoža Trubarja. Brez dogovora o novem svetovnem
redu na temeljih etike in modrosti naša civilizacija nima prihodnosti.
383
Predstavljam si tudi, kako tesnobno bi pregledoval seznam tistih,
ki obljubljajo, da bodo njegov narod popeljali v boljšo prihodnost,
če bodo konec tega leta izvoljeni. Ni težko uganiti, katere od njih bi
volivcem brez dolgega premišljanja odsvetoval. Vrline, ki so jih pred
stoletji zagovarjali ljudje kakor Primož Trubar, stojijo še danes.
Danes jim rečemo vrednote. Še vedno so tu, večina ve zanje, le ne
spoštuje jih več. Na visokem mestu je osebno poštenje. A vmes so se
pritihotapile druge, kot so čim hitrejši razvoj, materialno bogastvo,
z denarjem nagrajena tekmovalnost, osebni uspeh, in se prerinile
visoko proti vrhu. Tudi nad take, kot je poštenje. Trubar bi mogoče
rekel, da s pridnostjo ni nič narobe, dokler ni v škodo drugim ljudem,
dokler ne začne izpodrivati drugih pomembnih vrednot. Spomnil
bi na svetopisemsko priliko o bogatašu in šivankinem ušesu. Pa na
drugo največjo božjo zapoved, na ljubezen do bližnjega. Spomnil bi
na Mojzesov dekalog.
Spoštovani, naj ta moja razmišljanja ne bodo razumljena kot
kaka misijonarska pridiga. Opozoriti želim le na naraščajočo potre-
bo po etiki, ki pač tudi danes v veliki meri temelji na 2000 let starem
evangelijskem sporočilu. Na modrost, ki jo človeštvo pozna že mno-
go stoletij, a ji je tolikokrat nastavljalo gluha ušesa, ali pa jo celo
sprevračalo v njeno nasprotje in zločinsko zlorabljalo. Danes smo
prav zaradi teh zlorab in zaradi te nespameti v globalni krizi. Naše
edino upanje je, da ponovno prisluhnemo modrosti in upoštevamo
etični nasvet. Tega se lahko učimo od modrih mislecev. Tudi od veli-
kega Slovenca, Primoža Trubarja. Brez dogovora o novem svetovnem
redu na temeljih etike in modrosti naša civilizacija nima prihodnosti.
383
