Page 381 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 381
KRONIKA
Jo‘e Trontelj
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE
NA RA[ICI 2011
Danes praznujemo dan reformacije, ki je neločljivo povezan s
spoštljivimi spomini na Primoža Trubarja in na njegovo epohalno
vlogo pri nastanku slovenskega knjižnega jezika. Naš praznik je torej
posvečen dvema velikima stvarema. Eno je bila prenova vere, kakor
jo je zasnoval Martin Luter in jo presajal na slovenska tla Primož
Trubar. Drugo pa je bilo rojstvo slovenskega knjižnega jezika, ki se
je že takoj spočetka, v nekaj letih izkazal s celim kupom knjig,
slovenskih prvencev. Med njimi je bil tudi komaj verjeten dosežek
enega moža, Dalmatinova Biblija. Slovenščina je 12. jezik, v katerem
je izšel popoln prevod Svetega pisma. S tem je kot novinka prehitela
mnoge velike jezike z ugledno in staro zgodovino. Naj torej povem
nekaj misli o obeh velikih stvareh iz Trubarjeve dediščine.
Prejšnji četrtek sem bil v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju.
To je imenitna ustanova, ena največjih knjižnic v Evropi. Pokazali so
mi sobo gospe direktorice, v kateri je pred mnogimi leti bival in delal
naš znameniti rojak Jernej Kopitar. Knjižnici sem prišel v imenu
Slovenske akademije znanosti in umetnosti podarit faksimile Iko-
noteke Valvasoriane, blesteče zbirke 17 velikih zvezkov evropskih grafik
iz 15., 16. in 17. stoletja. Hvaležno vodstvo knjižnice me je želelo
posebej počastiti s tem, da mi je ob priložnostni slovesnosti dalo v
roke enega svojih in naših največjih zakladov, edini znani ohranjeni
izvod Trubarjevega katekizma iz leta 1550. Z orokavičeno roko sem
smel listati po krhki knjižici, ki smo jo pred leti videli izposojeno in
za nekaj tednov razstavljeno v slovenski Narodni in univerzitetni
knjižnici, kot svetinjo skrbno zaprto v osvetljenem steklenem taber-
naklju, pred katerim se je vila skoraj nepretrgana procesija obču-
379
Jo‘e Trontelj
GOVOR OB DNEVU REFORMACIJE
NA RA[ICI 2011
Danes praznujemo dan reformacije, ki je neločljivo povezan s
spoštljivimi spomini na Primoža Trubarja in na njegovo epohalno
vlogo pri nastanku slovenskega knjižnega jezika. Naš praznik je torej
posvečen dvema velikima stvarema. Eno je bila prenova vere, kakor
jo je zasnoval Martin Luter in jo presajal na slovenska tla Primož
Trubar. Drugo pa je bilo rojstvo slovenskega knjižnega jezika, ki se
je že takoj spočetka, v nekaj letih izkazal s celim kupom knjig,
slovenskih prvencev. Med njimi je bil tudi komaj verjeten dosežek
enega moža, Dalmatinova Biblija. Slovenščina je 12. jezik, v katerem
je izšel popoln prevod Svetega pisma. S tem je kot novinka prehitela
mnoge velike jezike z ugledno in staro zgodovino. Naj torej povem
nekaj misli o obeh velikih stvareh iz Trubarjeve dediščine.
Prejšnji četrtek sem bil v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju.
To je imenitna ustanova, ena največjih knjižnic v Evropi. Pokazali so
mi sobo gospe direktorice, v kateri je pred mnogimi leti bival in delal
naš znameniti rojak Jernej Kopitar. Knjižnici sem prišel v imenu
Slovenske akademije znanosti in umetnosti podarit faksimile Iko-
noteke Valvasoriane, blesteče zbirke 17 velikih zvezkov evropskih grafik
iz 15., 16. in 17. stoletja. Hvaležno vodstvo knjižnice me je želelo
posebej počastiti s tem, da mi je ob priložnostni slovesnosti dalo v
roke enega svojih in naših največjih zakladov, edini znani ohranjeni
izvod Trubarjevega katekizma iz leta 1550. Z orokavičeno roko sem
smel listati po krhki knjižici, ki smo jo pred leti videli izposojeno in
za nekaj tednov razstavljeno v slovenski Narodni in univerzitetni
knjižnici, kot svetinjo skrbno zaprto v osvetljenem steklenem taber-
naklju, pred katerim se je vila skoraj nepretrgana procesija obču-
379
