Page 90 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 90
ŠTUDIJSKI VEČERI
obrabljena, sicer pa je ohranila obliko robov, značilnih za 16. stoletje.
Skozi stoletja je prišlo tudi do krčenja lesa po širini za 3–4 mm.
Poškodovan knjižni blok, ki ne nakazuje kapitalskih sledi, je bil zašit
z laneno nitjo na štiri dvojne konopljine vezice. Lan je zaradi zunanjih
vplivov (uporaba, klimatska nihanja idr.) izgubil čvrstost, zato so bile
vezice na več mestih močno poškodovane ali celo pretrgane. Da bi Bibliji
podaljšali/omogočili nadaljnjo uporabo, so že v preteklosti zgornji del
vezic okrepili s tkanimi lanenimi trakovi.
Od sistema predlistov, ki vključuje prilepljene in proste liste, sta se
ohranila le zgornja (sprednja) papirna lista, ki sta izgubila povezavo s
knjižnim blokom. Poškodba na nalepljenem predlistu sledi poškodbi
lesene opore, ki je po celotni višini počena. Nalepljen predlist je imel
poleg razpoke tudi večje in manjše raztrganine ter manjkajoče dele.
Papir v knjižnem bloku je bil poškodovan zaradi dolgotrajne uporabe
in hrambe v vlažnih prostorih. Mehanskim poškodbam so bili najbolj
izpostavljeni naslovnica in listi v prvih petih ter zadnjih desetih legah.
Na zgornjem predelu knjige so bili praktično vsi listi knjižnega bloka
prepereli. Preperelost je bila najizrazitejša na listih od prve do 23. lege
in na zadnjih desetih legah. Segala je od zgornjega roba do približno ene
četrtine površine listov (sliki 2 in 3). Zaradi tako izrazitih poškodb na
papirju knjižnega bloka smo se odločili za temeljitejši pregled papirja,
ki je vključeval neporušne naravoslovne preiskave stanja pred konser-
vatorsko-restavratorskim posegom in po njem. Rezultati so objavljeni
drugje. (Vodopivec et al. 2014, 282–83).
Diskusija in ugotovitve
Po prevzemu in pregledu zelo poškodovanega izvoda Dalmatinove
Biblije iz Mestne knjižnice Kranj smo se odločili za preiskave ohranjenih
izvodov, arhivskih virov, literature ter nedestruktivne preiskave, ki jih je
omogočil konservatorsko-restavratorski poseg.
Iz pregleda arhivskih virov in literature je edini podatek o papirju,
na katerem je bila Biblija tiskana, naveden v pogodbi s tiskarjem Seel-
fishem, kjer so zapisani naklada in okvirni podatki za papir. Po do zdaj
opravljenih raziskavah smo ugotovili, da se v pogodbi naveden podatek
88
obrabljena, sicer pa je ohranila obliko robov, značilnih za 16. stoletje.
Skozi stoletja je prišlo tudi do krčenja lesa po širini za 3–4 mm.
Poškodovan knjižni blok, ki ne nakazuje kapitalskih sledi, je bil zašit
z laneno nitjo na štiri dvojne konopljine vezice. Lan je zaradi zunanjih
vplivov (uporaba, klimatska nihanja idr.) izgubil čvrstost, zato so bile
vezice na več mestih močno poškodovane ali celo pretrgane. Da bi Bibliji
podaljšali/omogočili nadaljnjo uporabo, so že v preteklosti zgornji del
vezic okrepili s tkanimi lanenimi trakovi.
Od sistema predlistov, ki vključuje prilepljene in proste liste, sta se
ohranila le zgornja (sprednja) papirna lista, ki sta izgubila povezavo s
knjižnim blokom. Poškodba na nalepljenem predlistu sledi poškodbi
lesene opore, ki je po celotni višini počena. Nalepljen predlist je imel
poleg razpoke tudi večje in manjše raztrganine ter manjkajoče dele.
Papir v knjižnem bloku je bil poškodovan zaradi dolgotrajne uporabe
in hrambe v vlažnih prostorih. Mehanskim poškodbam so bili najbolj
izpostavljeni naslovnica in listi v prvih petih ter zadnjih desetih legah.
Na zgornjem predelu knjige so bili praktično vsi listi knjižnega bloka
prepereli. Preperelost je bila najizrazitejša na listih od prve do 23. lege
in na zadnjih desetih legah. Segala je od zgornjega roba do približno ene
četrtine površine listov (sliki 2 in 3). Zaradi tako izrazitih poškodb na
papirju knjižnega bloka smo se odločili za temeljitejši pregled papirja,
ki je vključeval neporušne naravoslovne preiskave stanja pred konser-
vatorsko-restavratorskim posegom in po njem. Rezultati so objavljeni
drugje. (Vodopivec et al. 2014, 282–83).
Diskusija in ugotovitve
Po prevzemu in pregledu zelo poškodovanega izvoda Dalmatinove
Biblije iz Mestne knjižnice Kranj smo se odločili za preiskave ohranjenih
izvodov, arhivskih virov, literature ter nedestruktivne preiskave, ki jih je
omogočil konservatorsko-restavratorski poseg.
Iz pregleda arhivskih virov in literature je edini podatek o papirju,
na katerem je bila Biblija tiskana, naveden v pogodbi s tiskarjem Seel-
fishem, kjer so zapisani naklada in okvirni podatki za papir. Po do zdaj
opravljenih raziskavah smo ugotovili, da se v pogodbi naveden podatek
88
