Page 91 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 91
Jedert Vodopivec Tomažič
za kakovost ali velikost papirja ne ujemajo s stanjem. V obravnavanem
izvodu Biblije je bil uporabljen papir s štirimi različnimi vodnimi zna-
ki: vodni znak v obliki krone s spodnjim A-jem, krona brez A-ja, srce
s puščico in težje razpoznaven znak kvadrataste oblike, dobra polovica
papirnih pol pa vodnega znaka nima. Sklepamo, da je v pogodbi navede-
ni podatek Mittlmedian drucker papyr oznaka za velikost papirja, Gross
krone pa za kakovost. Za potrditev te domneve pa so vsekakor potrebne
tako dodatne raziskave sočasnih papirjev kot tudi pregledi papirja v
preostalih ohranjenih izvodih.
Iz podatkov v literaturi o postavitvi vodnih znakov in odtisa sita lahko
z gotovostjo trdimo, da so bili listi tiskani v postavitvi folio. Po razvezavi
knjižnega bloka smo ugotovili, da so bile lege sestavljene iz ternijev, kar
potrjujejo tudi ugotovitve iz literature. Knjižna bloka faksimiliranih
izvodov iz let 1968 in 1994 sta drugače sestavljena, vsebujeta kvaternije,
združene v 95 leg.
Iz arhivskih virov izvemo, da so končali s tiskanjem 9. novembra
1983, na soboto pred sv. Martinom. Iz poročila Dalmatina in Bohoriča,
poslanega 26. aprila 1584 kranjskim odbornikom, izvemo specifikacijo
vseh prejemkov in izdatkov od 10. aprila 1583 do 10. marca 1584. V njem
je tudi seznam wittenberških knjigovezov, ki so do konca decembra 1583
zvezali 504 izvode.
Iz poročila, datiranega 2. marca 1584, izvemo, da so decembra 1583
v Wittembergu predali sode za prevoz v Nüremberg, Linz, Dunaj in
Leipzig. V poročilu je dodana tabela s seznamom sodov, v katerih je bilo
shranjenih 1476 izvodov, od tega 986 nevezanih in 490 vezanih.
Leta 1994 je bilo v Sloveniji evidentiranih 36 izvodov, med njimi ni
bilo treh nepopolnih in poškodovanih izvodov, ki so bili v preteklih letih
predani v Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike
Slovenije. V tujini je bilo leta 1994 evidentiranih 32 izvodov, med njimi
ni izvodov, ki jih je v Nemčiji odkril dr. Marjan Smolik, ni izvoda iz
Phorte, o katerem je poročal gospod Ivan Martelanc, in ni izvoda, ki ga
navaja dr. Anton Kovač. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnosti našli
še kateri, do zdaj neznani izvodi.
Pred konservatorsko-restavratorskim posegom na izvodu iz Mestne
knjižnice Kranj smo se odločili za podrobnejši pregled 21 ohranjenih
89
za kakovost ali velikost papirja ne ujemajo s stanjem. V obravnavanem
izvodu Biblije je bil uporabljen papir s štirimi različnimi vodnimi zna-
ki: vodni znak v obliki krone s spodnjim A-jem, krona brez A-ja, srce
s puščico in težje razpoznaven znak kvadrataste oblike, dobra polovica
papirnih pol pa vodnega znaka nima. Sklepamo, da je v pogodbi navede-
ni podatek Mittlmedian drucker papyr oznaka za velikost papirja, Gross
krone pa za kakovost. Za potrditev te domneve pa so vsekakor potrebne
tako dodatne raziskave sočasnih papirjev kot tudi pregledi papirja v
preostalih ohranjenih izvodih.
Iz podatkov v literaturi o postavitvi vodnih znakov in odtisa sita lahko
z gotovostjo trdimo, da so bili listi tiskani v postavitvi folio. Po razvezavi
knjižnega bloka smo ugotovili, da so bile lege sestavljene iz ternijev, kar
potrjujejo tudi ugotovitve iz literature. Knjižna bloka faksimiliranih
izvodov iz let 1968 in 1994 sta drugače sestavljena, vsebujeta kvaternije,
združene v 95 leg.
Iz arhivskih virov izvemo, da so končali s tiskanjem 9. novembra
1983, na soboto pred sv. Martinom. Iz poročila Dalmatina in Bohoriča,
poslanega 26. aprila 1584 kranjskim odbornikom, izvemo specifikacijo
vseh prejemkov in izdatkov od 10. aprila 1583 do 10. marca 1584. V njem
je tudi seznam wittenberških knjigovezov, ki so do konca decembra 1583
zvezali 504 izvode.
Iz poročila, datiranega 2. marca 1584, izvemo, da so decembra 1583
v Wittembergu predali sode za prevoz v Nüremberg, Linz, Dunaj in
Leipzig. V poročilu je dodana tabela s seznamom sodov, v katerih je bilo
shranjenih 1476 izvodov, od tega 986 nevezanih in 490 vezanih.
Leta 1994 je bilo v Sloveniji evidentiranih 36 izvodov, med njimi ni
bilo treh nepopolnih in poškodovanih izvodov, ki so bili v preteklih letih
predani v Center za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike
Slovenije. V tujini je bilo leta 1994 evidentiranih 32 izvodov, med njimi
ni izvodov, ki jih je v Nemčiji odkril dr. Marjan Smolik, ni izvoda iz
Phorte, o katerem je poročal gospod Ivan Martelanc, in ni izvoda, ki ga
navaja dr. Anton Kovač. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnosti našli
še kateri, do zdaj neznani izvodi.
Pred konservatorsko-restavratorskim posegom na izvodu iz Mestne
knjižnice Kranj smo se odločili za podrobnejši pregled 21 ohranjenih
89
