Page 96 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 96
ŠTUDIJSKI VEČERI
Božidar Debenjak
LUTHROVA KRITIKA DOBIČKARSTVA
IN GRABEŽLJIVOSTI
1
Za razumevanje Luthrovih spisov o dobičkarstvu in grabežljivosti je
treba imeti pred očmi naslednje: Martin Luther je živel v času, ko je bil
kapitalizem še ekonomski sistem v nastajanju. Počasi je spodkopaval in
spodrival fevdalna razmerja. Vpliv denarnega gospodarstva je bil vse
večji. Večala se je vloga trga. A hkrati z večjo vlogo sproščujočih elemen-
tov gospodarstva se je večal tudi prostor za špekuliranje in mahinacije,
za gospodarske trike in goljufije. Reformator Martin Luther tu ni mogel
ostati neprizadet. Njegovo izhodišče je bilo obnova krščanskega nauka:
odvreči je bilo treba vse nepristne dodatke in se vrniti k čistosti nauka,
kakršen je obstajal v svojem izhodišču, torej k bibliji, tako k Staremu
testamentu kot k evangeliju, Cerkev pa mora ponovno vzpostaviti raz-
merja, kot jih kažejo Pavlova pisma. Za Luthra je bistveno, da se vzpostavi
nova trdnost vere. Pri tem ne zavrača samo rimskega vztrajanja na tra-
diciji, na »nauku cerkvenega učiteljstva«, temveč tudi »zanesenjaštvo«
(Schwärmerei), torej subjektivizem v tolmačenju, vključno z idejami
socialne utopije v vseh njenih tedanjih podobah, od Thomasa Münzerja
do prekrščevalcev. Na tem ozadju je posebej zanimivo, kako in zakaj se
Luther tako strastno spoprijema z imanentnimi lastnostmi kapitalizma,
jih sooča s krščanstvom in razgalja. Luther v začetni dobi kapitalizma
prepoznava brezobziren lov za dobičkom in ga obsoja, vse v duhu kr-
ščanskih načel. Luthrova kritika denarnega gospodarstva, finančnih
špekulacij in prisvajanja dobička se na prvi pogled zdi prezgodnja, saj je
ravno kapitalizem odprl pot velikemu razvoju produktivnih zmožnosti.
94
Božidar Debenjak
LUTHROVA KRITIKA DOBIČKARSTVA
IN GRABEŽLJIVOSTI
1
Za razumevanje Luthrovih spisov o dobičkarstvu in grabežljivosti je
treba imeti pred očmi naslednje: Martin Luther je živel v času, ko je bil
kapitalizem še ekonomski sistem v nastajanju. Počasi je spodkopaval in
spodrival fevdalna razmerja. Vpliv denarnega gospodarstva je bil vse
večji. Večala se je vloga trga. A hkrati z večjo vlogo sproščujočih elemen-
tov gospodarstva se je večal tudi prostor za špekuliranje in mahinacije,
za gospodarske trike in goljufije. Reformator Martin Luther tu ni mogel
ostati neprizadet. Njegovo izhodišče je bilo obnova krščanskega nauka:
odvreči je bilo treba vse nepristne dodatke in se vrniti k čistosti nauka,
kakršen je obstajal v svojem izhodišču, torej k bibliji, tako k Staremu
testamentu kot k evangeliju, Cerkev pa mora ponovno vzpostaviti raz-
merja, kot jih kažejo Pavlova pisma. Za Luthra je bistveno, da se vzpostavi
nova trdnost vere. Pri tem ne zavrača samo rimskega vztrajanja na tra-
diciji, na »nauku cerkvenega učiteljstva«, temveč tudi »zanesenjaštvo«
(Schwärmerei), torej subjektivizem v tolmačenju, vključno z idejami
socialne utopije v vseh njenih tedanjih podobah, od Thomasa Münzerja
do prekrščevalcev. Na tem ozadju je posebej zanimivo, kako in zakaj se
Luther tako strastno spoprijema z imanentnimi lastnostmi kapitalizma,
jih sooča s krščanstvom in razgalja. Luther v začetni dobi kapitalizma
prepoznava brezobziren lov za dobičkom in ga obsoja, vse v duhu kr-
ščanskih načel. Luthrova kritika denarnega gospodarstva, finančnih
špekulacij in prisvajanja dobička se na prvi pogled zdi prezgodnja, saj je
ravno kapitalizem odprl pot velikemu razvoju produktivnih zmožnosti.
94
