Page 220 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 26, ISSN 2590-9754
P. 220
razgledi, vpogledi
macije, na kar naj bi odločilno vplival v Güssingu delujoči pridigar Šte-
fan Beyte. Tako naj bi bila do konverzije Adama Batthyányja leta 1630
v večini krajev v današnji južni Gradiščanski kalvinistična organiza-
cija, čeprav se na podlagi osebne izpovedi pridigarjev kaže luteransko
prepričanje. Pokazalo se je tudi, da so se bile skupine evangeličanov
v posameznih krajih sposobne ohraniti kljub pomanjkanju krajevne-
ga duhovnika in so bile sposobne vero posredovati potomcem. Pri tem
jim je gotovo največ pomagala ustrezna literatura. Med ljudmi je na-
mreč trdno živela Luthrova temeljna teološka misel, ki se je izkazala kot
učinkovita, saj je ljudi motivirala v njihovem delovanju in odločanju.
Po tolerančnem patentu Jožefa II., ki ga je izdal 25. 10. 1781, so se
začele tudi na današnjem Gradiščanskem znova organizirati cerkve-
ne občine. V naslednjem desetletju (1782–1792) je bilo organiziranih 15
cerkvenih občin. S tem je bila na eni strani dokazana velika organiza-
cijska sposobnost, na drugi pa notranji duhovni naboj, ki so ga prote-
stanti ohranili kljub dolgi protireformaciji in zatiranju. Pri tem je po-
membno še to, da je pretežni del duhovnikov v te nove cerkvene občine
prišel z Madžarske (le en duhovnik je prišel pred letom 1800 iz Nem-
čije), kar je po svoje tudi razumljivo, saj je to področje takrat spadalo
pod Madžarsko.
Z oblikovanjem cerkvenih občin se je začelo oblikovati protestant-
sko šolstvo, ki je bilo popolnoma izgrajeno šele v prvi polovici 19. sto-
letja. Toda že takoj na začetku je prineslo veliko sprememb, posebno na
področju opismenjevanja, saj so bili že okrog leta 1800 v vseh cerkve-
nih občinah možje, vešči pisanja. Po tem letu je deželo zajel močan val
izobraževanja in kulture. Pomembno vlogo je imel Gottlieb August
Wimmer (1791–1863), ki je bil rojen v Regensburgu, služboval pa je
med drugim tudi trideset let (1818–1848) v Oberschütznu na Gradiš
čanskem. Leta 1845 je namreč tukaj odprl »Armenlehrerseminar«.
Zanimivo pri tem je še, da so se v 19. stoletju po evangeličanskih hi-
šah pojavili Luthrovi in Melanchthonovi portreti pa tudi ure in slike, ki
so zaigrale melodijo himne Trden grad.
450
macije, na kar naj bi odločilno vplival v Güssingu delujoči pridigar Šte-
fan Beyte. Tako naj bi bila do konverzije Adama Batthyányja leta 1630
v večini krajev v današnji južni Gradiščanski kalvinistična organiza-
cija, čeprav se na podlagi osebne izpovedi pridigarjev kaže luteransko
prepričanje. Pokazalo se je tudi, da so se bile skupine evangeličanov
v posameznih krajih sposobne ohraniti kljub pomanjkanju krajevne-
ga duhovnika in so bile sposobne vero posredovati potomcem. Pri tem
jim je gotovo največ pomagala ustrezna literatura. Med ljudmi je na-
mreč trdno živela Luthrova temeljna teološka misel, ki se je izkazala kot
učinkovita, saj je ljudi motivirala v njihovem delovanju in odločanju.
Po tolerančnem patentu Jožefa II., ki ga je izdal 25. 10. 1781, so se
začele tudi na današnjem Gradiščanskem znova organizirati cerkve-
ne občine. V naslednjem desetletju (1782–1792) je bilo organiziranih 15
cerkvenih občin. S tem je bila na eni strani dokazana velika organiza-
cijska sposobnost, na drugi pa notranji duhovni naboj, ki so ga prote-
stanti ohranili kljub dolgi protireformaciji in zatiranju. Pri tem je po-
membno še to, da je pretežni del duhovnikov v te nove cerkvene občine
prišel z Madžarske (le en duhovnik je prišel pred letom 1800 iz Nem-
čije), kar je po svoje tudi razumljivo, saj je to področje takrat spadalo
pod Madžarsko.
Z oblikovanjem cerkvenih občin se je začelo oblikovati protestant-
sko šolstvo, ki je bilo popolnoma izgrajeno šele v prvi polovici 19. sto-
letja. Toda že takoj na začetku je prineslo veliko sprememb, posebno na
področju opismenjevanja, saj so bili že okrog leta 1800 v vseh cerkve-
nih občinah možje, vešči pisanja. Po tem letu je deželo zajel močan val
izobraževanja in kulture. Pomembno vlogo je imel Gottlieb August
Wimmer (1791–1863), ki je bil rojen v Regensburgu, služboval pa je
med drugim tudi trideset let (1818–1848) v Oberschütznu na Gradiš
čanskem. Leta 1845 je namreč tukaj odprl »Armenlehrerseminar«.
Zanimivo pri tem je še, da so se v 19. stoletju po evangeličanskih hi-
šah pojavili Luthrovi in Melanchthonovi portreti pa tudi ure in slike, ki
so zaigrale melodijo himne Trden grad.
450
