Page 143 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 143
FRANCE NOVAK
2.2 Druga faza pisanja predpone v- se začne leta 1555, ki je prineslo
vrsto novih izdaj, in traja zlasti do leta 1564. Prva značilnost je, da
Trubar preide na latinsko pisavo, prejšnjo nemško pisavo pa ohrani
kot drugo pisavo za robne opombe v nekaterih publikacijah. Poleg
tega v nekaterih knjigah uporablja tudi manjšo latinično kurzivo. V
tej kurzivi se najprej začno namesto v-jev uporabljati u-ji. To je obdob-
je sodelovanja s Petrom Pavlom Vergerijem (Rupel, 1962:83–100).
ABECEDARIVM (TA 1555) je že pisan v latinski pisavi. Predpona
v- ima dve pisni varianti v- in u-. Prevladuje še v-: vbijati, vmreti, vslišati.
Opažamo, da se že v tej knjižici pokaže v kurzivi pisava vseh malih v-
jev z u-ji, npr. u∫tane TA 1555, A6a, kar smo kot enkraten pojav opazili
že v TA 1550. Ker kurziva v tej knjigi ne pozna malih v-jev, je ne
moremo šteti za odločujočo pri predponi v-. Pri naslednjih knjigah
bomo morali ugotavljati, kako je zapisovana predpona v- v različnih
pisavah. Toda še druga novost se pojavi tega leta in že v tej prvi
knjižici. Poleg tega, da se predponski in drugi v-ji za predponami ali
nikalnico, to je sredi besede, pišejo praviloma z u-jem, npr. ∫auershe
(2) TA 1555, A5a, se pojavljajo tudi v navadni pisavi dvojnice, pisane
z u-jem: gori u∫tal od ∫merti TA 1555, A3b.
CATECHISMVS (TC 1555) je napisan v dveh pisavah: osnovno
besedilo in predgovor, ki je podpisan z okrajšavami Ty Vashi Slushabniki
inu Bratie. N. V. T., 7 sta napisana v navadni latinici, razširjeni deli
naslovov in pojasnilo o katekizmu so pa v kurzivi, vendar za naše
vprašanje ta kurziva ni odločilna, ker teh besed v njej ne srečujemo.
Pomembna je utemelitev nove pisave: Inu nom ∫e tudi sdy, de ta nasha
slouenska be∫∫eda ∫teimi latinskimi puh∫tabi ∫e lepshe inu leshei pishe tar bere
Tc 1555, A 2b. V navadni pisavi prevladuje sicer pisava z v-jem, vendar
so pri nekaterih besedah tudi u-ji, npr.: vbijanje, vkazati, vmeti (5), toda
umeti samo enkrat, pa še tu gre za kurzivo: umeio TC 1555, A1, umoriti,
toda vmoriene tiga zhloueka TC 1555, F1, vmreti (3), vslišan (3), vslišati
(2), vstati je zapisan trikrat z v-, enkrat z u-. Pri gori vstati so trije zapisi
z v-, a eden z u-.
7 Drugi dve inicialki pomenita Vergerija in Trubarja. Za N. je pa vprašanje
odprto, Premk 1999, 67 d. domneva, da se za začetnico N. skriva priimek
Nero, Vergerijev sodelavec.
141
2.2 Druga faza pisanja predpone v- se začne leta 1555, ki je prineslo
vrsto novih izdaj, in traja zlasti do leta 1564. Prva značilnost je, da
Trubar preide na latinsko pisavo, prejšnjo nemško pisavo pa ohrani
kot drugo pisavo za robne opombe v nekaterih publikacijah. Poleg
tega v nekaterih knjigah uporablja tudi manjšo latinično kurzivo. V
tej kurzivi se najprej začno namesto v-jev uporabljati u-ji. To je obdob-
je sodelovanja s Petrom Pavlom Vergerijem (Rupel, 1962:83–100).
ABECEDARIVM (TA 1555) je že pisan v latinski pisavi. Predpona
v- ima dve pisni varianti v- in u-. Prevladuje še v-: vbijati, vmreti, vslišati.
Opažamo, da se že v tej knjižici pokaže v kurzivi pisava vseh malih v-
jev z u-ji, npr. u∫tane TA 1555, A6a, kar smo kot enkraten pojav opazili
že v TA 1550. Ker kurziva v tej knjigi ne pozna malih v-jev, je ne
moremo šteti za odločujočo pri predponi v-. Pri naslednjih knjigah
bomo morali ugotavljati, kako je zapisovana predpona v- v različnih
pisavah. Toda še druga novost se pojavi tega leta in že v tej prvi
knjižici. Poleg tega, da se predponski in drugi v-ji za predponami ali
nikalnico, to je sredi besede, pišejo praviloma z u-jem, npr. ∫auershe
(2) TA 1555, A5a, se pojavljajo tudi v navadni pisavi dvojnice, pisane
z u-jem: gori u∫tal od ∫merti TA 1555, A3b.
CATECHISMVS (TC 1555) je napisan v dveh pisavah: osnovno
besedilo in predgovor, ki je podpisan z okrajšavami Ty Vashi Slushabniki
inu Bratie. N. V. T., 7 sta napisana v navadni latinici, razširjeni deli
naslovov in pojasnilo o katekizmu so pa v kurzivi, vendar za naše
vprašanje ta kurziva ni odločilna, ker teh besed v njej ne srečujemo.
Pomembna je utemelitev nove pisave: Inu nom ∫e tudi sdy, de ta nasha
slouenska be∫∫eda ∫teimi latinskimi puh∫tabi ∫e lepshe inu leshei pishe tar bere
Tc 1555, A 2b. V navadni pisavi prevladuje sicer pisava z v-jem, vendar
so pri nekaterih besedah tudi u-ji, npr.: vbijanje, vkazati, vmeti (5), toda
umeti samo enkrat, pa še tu gre za kurzivo: umeio TC 1555, A1, umoriti,
toda vmoriene tiga zhloueka TC 1555, F1, vmreti (3), vslišan (3), vslišati
(2), vstati je zapisan trikrat z v-, enkrat z u-. Pri gori vstati so trije zapisi
z v-, a eden z u-.
7 Drugi dve inicialki pomenita Vergerija in Trubarja. Za N. je pa vprašanje
odprto, Premk 1999, 67 d. domneva, da se za začetnico N. skriva priimek
Nero, Vergerijev sodelavec.
141
