Page 6 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 6
BESEDA UREDNIKA
Obravnavanje slovenskega protestantizma 16. stoletja kot tokrat drugega
težišča Razprav, študij uvajajo prispevki, ki govore o njegovih knjižnih in
posebej jezikovnih prizadevanjih. O nekaterih vprašanjih, povezanih z
Bohoričevo slovnico, piše Kozma Ahačič; Megisserjeva večjezična slovarja s
konca 16. stoletja in slovensko besedišče v njih analizira z zornega kota
razvoja knjižne norme Majda Merše; Franc Novak raziskuje oblikovanje
pisne norme ob primeru uporabe predpon v- in u- pri slovenskih prote-
stantskih piscih 16. stoletja. Franc Kuzmič piše o usodi domnevno neohra-
njenega abecednika Števana Küzmiča in dokazuje, da je bibliografsko še ne-
obdelan primerek vendarle ohranjen v Budimpešti.
Prispevki, ki govore o Trubarjevem delu, zaokrožajo razdelek razprav in
študij. Alojz Jembrih piše o prevajanju in izdajanju hrvaških knjig (v glagolici
in cirilici) v Urachu ter o Trubarjevem delu, sodelovanju in nenazadnje
kritičnem stališču pri tem. Glavni del revije sklepa pregledna študija Igorja
Grdine o pogledih na Trubarja in njegovo delo na Slovenskem vse do naj-
novejšega časa. Avtor se v obsežnem besedilu ob prikazu pogosto kontro-
verznih pogledov ni izogibal lastnim presojam tako samega Trubarjevega dela
kot sodb o njem. In če smo številko in razprave že začeli z obletnicami: v
Grdinovi razpravi je osvetljen tudi Aškerčev prispevek k »recepciji« Trubarja.
Prav(ično) je, da je bil Aškerc ob letošnjem jubileju – 150. obletnici rojstva –
(vsaj) tako deležen pozornosti tudi za ta svoj prispevek slovenski kulturi.
Sicer pa bomo Aškerca v tej številki srečali še enkrat.
V rubriki Bilo je povedano objavljamo krajši izbor iz nemško napisane
obsežne Dimitzove zgodovine Kranjske (1874–76): odlomki, ki jih je prevedel
Dušan Voglar, govore o prav zgodnjih začetkih protestantizma na Kranjskem.
Razgledi, vpogledi tokrat z izborom odlomkov iz diplomske naloge Brede
Dvořák Drašler ponujajo vpogled v nastajanje obnovljene (nemške) prote-
stantske cerkvene občine v Ljubljani v 19. stoletju. Diplomska naloga je na-
stala pod mentorstvom Bogdana Dolenca na Teološki fakulteti na osnovi še
neprevedenih in neobjavljenih tipkopisov/letopisov, ki jih hrani evangeličanska
cerkvena občina v Ljubljani.
Potreti, ki naj zajemajo predvsem pomembne raziskovalce protestan-
tizma na Slovenskem, tokrat predstavljajo Franceta Kidriča (1880–1950) in
Oskarja Sakrauskega (1914–2006), letos umrlega avstrijskega evangeličan-
skega škofa in raziskovalca slovenskega protestantizma, posebej na Koroškem.
Člani društva se bodo spomnili njegove zavzetosti za slovenski protestantizem,
4
Obravnavanje slovenskega protestantizma 16. stoletja kot tokrat drugega
težišča Razprav, študij uvajajo prispevki, ki govore o njegovih knjižnih in
posebej jezikovnih prizadevanjih. O nekaterih vprašanjih, povezanih z
Bohoričevo slovnico, piše Kozma Ahačič; Megisserjeva večjezična slovarja s
konca 16. stoletja in slovensko besedišče v njih analizira z zornega kota
razvoja knjižne norme Majda Merše; Franc Novak raziskuje oblikovanje
pisne norme ob primeru uporabe predpon v- in u- pri slovenskih prote-
stantskih piscih 16. stoletja. Franc Kuzmič piše o usodi domnevno neohra-
njenega abecednika Števana Küzmiča in dokazuje, da je bibliografsko še ne-
obdelan primerek vendarle ohranjen v Budimpešti.
Prispevki, ki govore o Trubarjevem delu, zaokrožajo razdelek razprav in
študij. Alojz Jembrih piše o prevajanju in izdajanju hrvaških knjig (v glagolici
in cirilici) v Urachu ter o Trubarjevem delu, sodelovanju in nenazadnje
kritičnem stališču pri tem. Glavni del revije sklepa pregledna študija Igorja
Grdine o pogledih na Trubarja in njegovo delo na Slovenskem vse do naj-
novejšega časa. Avtor se v obsežnem besedilu ob prikazu pogosto kontro-
verznih pogledov ni izogibal lastnim presojam tako samega Trubarjevega dela
kot sodb o njem. In če smo številko in razprave že začeli z obletnicami: v
Grdinovi razpravi je osvetljen tudi Aškerčev prispevek k »recepciji« Trubarja.
Prav(ično) je, da je bil Aškerc ob letošnjem jubileju – 150. obletnici rojstva –
(vsaj) tako deležen pozornosti tudi za ta svoj prispevek slovenski kulturi.
Sicer pa bomo Aškerca v tej številki srečali še enkrat.
V rubriki Bilo je povedano objavljamo krajši izbor iz nemško napisane
obsežne Dimitzove zgodovine Kranjske (1874–76): odlomki, ki jih je prevedel
Dušan Voglar, govore o prav zgodnjih začetkih protestantizma na Kranjskem.
Razgledi, vpogledi tokrat z izborom odlomkov iz diplomske naloge Brede
Dvořák Drašler ponujajo vpogled v nastajanje obnovljene (nemške) prote-
stantske cerkvene občine v Ljubljani v 19. stoletju. Diplomska naloga je na-
stala pod mentorstvom Bogdana Dolenca na Teološki fakulteti na osnovi še
neprevedenih in neobjavljenih tipkopisov/letopisov, ki jih hrani evangeličanska
cerkvena občina v Ljubljani.
Potreti, ki naj zajemajo predvsem pomembne raziskovalce protestan-
tizma na Slovenskem, tokrat predstavljajo Franceta Kidriča (1880–1950) in
Oskarja Sakrauskega (1914–2006), letos umrlega avstrijskega evangeličan-
skega škofa in raziskovalca slovenskega protestantizma, posebej na Koroškem.
Člani društva se bodo spomnili njegove zavzetosti za slovenski protestantizem,
4
