Page 9 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik II (2006), številki 3-4, ISSN 1408-8363
P. 9
RAZPRAVE, [TUDIJE
Ciril Sor~
PNEVMATOLO[KA EKOLOGIJA: NALOGA
KATOLI[KE IN PROTESTANTSKE TEOLOGIJE
Jürgenu Moltmannu za njegov 80. življenjski jubilej
Vsi smo na Noetovi ladji
Ko se sprašujem o usodi sveta in človeka, mi misli večkrat uidejo
na podobo Noetove ladje. Bog ni hotel, da se reši pred potopom samo
človek, ampak tudi vsa druga živa bitja. Kopno, kjer je ta ladja pri-
stala, je tista gostoljubna zemlja, na kateri se bo v sožitju moglo
življenje razvijati naprej. Golob, oljčna vejica in mavrica so zname-
nja, ki to vesoljno spravo nakazujejo. Pristanek na kopnem je skle-
njen z obnovitvijo zaveze s človekom in vsemi ustvarjenimi bitji.
Bolj kot dokončna uresničitev ostaja Noetova ladja napoved in zna-
menje upanja na eshatološke čase. Hkrati pa daje človeku jasno
sporočilo, da je usodno povezan z vsem stvarstvom in da nima pravice
»metati čez krov« nobenega ustvarjenega bitja ali sam ustvarjati
»selekcijo« po svoji meri. Samo v vesoljni spravi in sožitju s stvarstvom
(oljčna vejica) in Bogom (mavrica) se more izogniti potopu, še več,
doseči zemljo, ki mu jo je Bog pripravil. Božji duh, katerega srečamo
že nad vodovjem kaosa na začetku, se tukaj izkaže nad vodami
potopa.
Današnji človek ne doživlja sveta in tega, kar ga obdaja, kot stvar,
ki prihaja iz rok svojega Stvarnika, ampak kot nikogaršnjo zemljo,
brezdušno materijo, tvar, naravo, ki je na milost in nemilost izročena
v človekove roke, da jo po mili volji oblikuje. Takšen neodgovorni
odnos do stvarstva, ko se človek čuti kot edini lastnik in gospodar
vsega (torej nikomur odgovoren), se mu že krepko maščuje. Joachim
Illies poudarja, da je kriza okolja globoko povezana s krizo človekove
notranjosti, je samo ogledalo globokih sprememb našega notranjega
sveta (prim. Illies, 1985:25). Ekološka kriza je samo eden od tistih
7
Ciril Sor~
PNEVMATOLO[KA EKOLOGIJA: NALOGA
KATOLI[KE IN PROTESTANTSKE TEOLOGIJE
Jürgenu Moltmannu za njegov 80. življenjski jubilej
Vsi smo na Noetovi ladji
Ko se sprašujem o usodi sveta in človeka, mi misli večkrat uidejo
na podobo Noetove ladje. Bog ni hotel, da se reši pred potopom samo
človek, ampak tudi vsa druga živa bitja. Kopno, kjer je ta ladja pri-
stala, je tista gostoljubna zemlja, na kateri se bo v sožitju moglo
življenje razvijati naprej. Golob, oljčna vejica in mavrica so zname-
nja, ki to vesoljno spravo nakazujejo. Pristanek na kopnem je skle-
njen z obnovitvijo zaveze s človekom in vsemi ustvarjenimi bitji.
Bolj kot dokončna uresničitev ostaja Noetova ladja napoved in zna-
menje upanja na eshatološke čase. Hkrati pa daje človeku jasno
sporočilo, da je usodno povezan z vsem stvarstvom in da nima pravice
»metati čez krov« nobenega ustvarjenega bitja ali sam ustvarjati
»selekcijo« po svoji meri. Samo v vesoljni spravi in sožitju s stvarstvom
(oljčna vejica) in Bogom (mavrica) se more izogniti potopu, še več,
doseči zemljo, ki mu jo je Bog pripravil. Božji duh, katerega srečamo
že nad vodovjem kaosa na začetku, se tukaj izkaže nad vodami
potopa.
Današnji človek ne doživlja sveta in tega, kar ga obdaja, kot stvar,
ki prihaja iz rok svojega Stvarnika, ampak kot nikogaršnjo zemljo,
brezdušno materijo, tvar, naravo, ki je na milost in nemilost izročena
v človekove roke, da jo po mili volji oblikuje. Takšen neodgovorni
odnos do stvarstva, ko se človek čuti kot edini lastnik in gospodar
vsega (torej nikomur odgovoren), se mu že krepko maščuje. Joachim
Illies poudarja, da je kriza okolja globoko povezana s krizo človekove
notranjosti, je samo ogledalo globokih sprememb našega notranjega
sveta (prim. Illies, 1985:25). Ekološka kriza je samo eden od tistih
7
